Splošna Patologija - Regresivne Spremembe

Front 1

Regresivne spremembe

Back 1

Regressus (lat.) = nazadovanje

- motnje v presnovi celice

> strukturne spremembe

> funkcionalne spremembe

Front 2

Pogoji za nemoteno delovanje celic in tkiv

Back 2

Pravilna zgradba in delovanje vseh gradbenih enot celice

- morfološka in funkcionalna celovitost celic

- dotok snovi, potrebnih v presnovnih procesih

> pravilno delovanje encimov

> nemotena proizvodnja energije

> odvajanje presnovkov in presnovnih odpadkov

Reprodukcijska sposobnost

Front 3

Vzroki regresivnih sprememb

Back 3

Pomanjkanje določenih snovi

- AK, OH, kisik, elektroliti

Pomanjkanje energije

- okvara mitohondrijev, pomanjkanje encimov, neustrezen substrat, pomanjkanje elektrolitov, potrebnih za proizvodno energije...

Kopičenje nenormalnih količin za celico normalnih snovi ali nenormalne vsebine v celicah

Neposredne poškodbe celic

- mehanske, toksične...

Front 4

Motnje v presnovi

Back 4

- Heterotropija

- Heterokromija

- Heterometrija

Front 5

Reverzibilne in ireverzibilne spremembe

Back 5

Reverzibilne:

- atrofija (atrophia)

- degeneracija (degeneratio)

> distrofija (dystrophia)

> infiltracija (infiltratio)

> metamorfoza (metamorphosis)

Ireverzibilne:

- nekroza (necrosis)

> distrofija

- apoptoza (apoptosis)

Front 6

Značilnosti reverzibilnosti

Back 6

- nabrekanje celice

- nabrekanje mitohondrijev

- nabrekanje ER

- odlepljanje ribosomov

- mielinske figure

- izguba mikrovilov

- mehurčki na površini

- grudičavost kromatina

- kopičenje lipidov

Front 7

Značilnosti ireverzibilnosti

Back 7

- sproščanje lizosomalnih encimov

- prebava proteinov

- izguba bazofilije

- razpadanje membran

- iztekanje celičnih encimov in proteinov

- spremembe v jedrih

> piknoza, karioreksa, karioliza

Front 8

Atrofija

Back 8

Zmanjšanje celic, tkiva, organa ali organizma potem, ko je razvojno že dosegel svojo normalno velikost

Je adaptacijski odgovor na delovanje notranjih in zunanjih dejavnikov.

Front 9

Zmanjšanje organov

Back 9

Atrofija (atrophia)

- zmanjšanje potem, ko je razvojno že dosegel svojo normalno velikost

Hipoplazija (hypoplasia)

- prirojena manjša velikost od normalne

Aplazija (aplasia)

- organ sploh ne razvije, obstaja zametek organa

Ageneza (agenesis)

- organ se sploh ne razvije in ni zametka organa

Front 10

Oblike atrofije

Back 10

Kvantitativna ali prostorninska atrofija

- zmanjšanje velikosti ali volumna celic

Numerična atrofija

- zmanjšanje števila celic

Kombinirana - kvantitativna in numerična

- zmanjšanje velikosti ali volumna in števila celic

Front 11

Mehanizmi, ki sodelujejo pri atrofiji

Back 11

Pri kvantitativni atrofiji - avtofagija

Pri numerični atrofiji - apoptoza, nekroza, heteroliza

Front 12

Vzroki atrofije

Back 12

- zmanjšana obremenitev

- izguba inervacije

- zmanjšana oskrba s krvjo

- neustrezna prehrana

- izguba endokrine, parakrine, avtokrine ali intrakrine stimulacije

- staranje

Front 13

Posledice atrofije

Back 13

Odvisne od stopnje in vrste atrofije

- motnje v delovanju organa (lahko postane ireverzibilna)

Front 14

Morfološke značilnosti atrofije (makroskopsko)

Back 14

- manjša velikost

- psevdohipertrofija (pseudohypertrophia)

> amiloidoza

> lipomatozna psevdohipertrofija mišičnine

- manjša teža

- sprememba barve

> rjava atrofija

- nagubana kapsula

Front 15

Morfološke značilnosti atrofije (mikroskopsko)

Back 15

- manj parenhima kot normalno

- manjše celice ali/in manjše število celic

- poudarjena stroma

- nadomeščanje parenhima s stromo

- nagubana površina (kapsula)

- povečano število morfoloških struktur na enoto vidnega polja

- lipofuscin

Front 16

Morfološke značilnosti atrofije (elektronskomikroskopsko)

Back 16

-Zmanjšano število ali velikost morfoloških enot celice

- manj mitohondrijev, manj mikrofilamentov, manj ER, manjše jedro

-Povečano število avtofagnih vakuol

-Rezidualna telesca, pogosto z lipofuscinom

Front 17

Klasifikacija atrofij

Back 17

Po klinično-etioloških principih

- fiziološka

- patološka

Po posebnostih

Front 18

Fiziološke atrofije

Back 18

Vsa življenjska obdobja

- prenatalno

- izginevanje posameznih organov med embrionalnim in fetalnim razvojem

> hrbtna struna, škržni loki...

- postnatalno

- involucijska atrofija (involutio)

> timus, mlečna žleza, maternica

- starostna atrofija (atrophia senilis)

> spolni organi, limfni sistem, kostnina, kri, krvne žile, dlake, možgani, možganske ovojnice, srce, pljuča...

Front 19

Patološke atrofije po obsegu

Back 19

- generalizirana

- sistemska

- lokalna

- ishemična (atrophia ishaemica)

- inaktivnostna (atrophia ex inactivitate)

- nevrogena ali nevropatična (atrophia ex neuropathia)

- kompresijska (atrophia ex compressione)

- genetsko pogojena

- idiopatska

Front 20

Generalizirane patološke atrofije

Back 20

Spremembe v celem organizmu

- inanicijska (atrophia ex inanitionem)

- eksogena, endogena

> stradanje; motnje v sprejemanju hrane, črevesni zajedavci, maligne novotvorbe

- morfološke značilnosti

> 1. faza: izginevanje maščobnega tkiva in mase skeletne mišičnine

> 2. faza: zmanjševanje drugih organov

posledice:

- serozna ali galertna atrofija

- lipoliza --> zamaščenost jeter in ketoza

- atrofija limfnega sistema --> dovzetnost za infekcije

- hipoproteinemija, hipoalbuminemija ---> edemi

Front 21

Sistemske patološke atrofije

Back 21

Izginevanje tkiva v organskih sistemih

- atrofija organov, ki so pod kontrolo hormonov

- panhipopopituitarizem --> endokrina atrofija vseh organov, katerih delovanje ureja s svojimi tropnimi hormoni hipofiza (spolni organi, NO, ščitnica)

- atrofija skeleta

- pomanjkanje vitaminov, oligoelementov, beljakovin, hormonov --> osteoporoza

- atrofija kostnega mozga

- aktinično delovanje, toksini, kronične infekcije --> aplastična anemija, trombocitopenija, levkopenija...

Front 22

Lokalne patološke atrofije

Back 22

Ishemična atrofija - vaskularna, degenerativna, postnekrotična (atrophia ischaemica)

- Okvara krvnih žil --> pomanjkljiva prekrvavitev določenega območja (lokalna hipoksija) --> degeneracija ali/in nekroza --> atrofija

- brazgotinska atrofija pri srčnem infarktu

- atrofična jetrna fibroza

- atrofija stegenskih mišic zaradi parazitarne stenoze a. iliacae pri konjih

Inaktivnostna atrofija (atrophia ex inactivitate)

- posledica nedejavnosti določenega organa ali njegovega dela

- imobilizacija po zlomu kosti, bolečine pri obremenitvi --> reverzibilna atrofija mišičnine, kosti

Nevrogena ali nevropatična atrofija (atrophia ex neuropathia)

- posledica poškodbe živca

- neaktivnost organa, motnja v prehrani organa

- paraliza grla pri konjih (haemiplegia laryngis)

Kompresijska atrofija (atrophia ex compressione)

- posledica dolgotrajnega pritiska na tkivo

> slabša prekrvavljenost, mehanična poškodba --> atrofija

> novotvorbe z ekspanzijsko rastjo

> parazitski mehurji (cenurus, ehinokoki)

> zastoj sekretov in ekskretov (urin, slina)

> zastoj krvi (kronični venski zastoj --> zastojna (cianotična) atrofija, zastojna fibroza

Genetsko pogojena atrofija

- vzrok so prirojene okvare

- lokalne, sistemske

> progresivna mišična distrofija

Idiopatska atrofija

- vzroka atrofije ni mogoče ugotoviti

Front 23

Atrofije glede na posebne značilnosti

Back 23

Pigmentna atrofija

- rjava atrofija (atrophia fusca)

> atrofijo celic spremlja kopičenje lipofuscina

Serozna ali galertna atrofija (atrophia serosa)

> po izginevanju maščobe iz maščobnih celic

Lipomatozna atrofija (atrophia lipomatosa)

> normalno tkivo nadomestijo maščobne celice

Fibrozna atrofija (atrophia fibrosa, atrophia sclerotica; induratio, sclerosis, fibrosis)

> izginevanje parenhima spremlja razraščanje veziva

Enostavna atrofija (atrophia simplex)

> če ni nobene od zgoraj navedenih značilnosti

Front 24

Degeneracije (degenerationes)

Back 24

Reverzibilne morfološke ali funkcionalne spremembe celic ali spremembe vsebine celic zaradi motenih presnovnih procesov, ki so odgovor celic na delovanje notranjih in zunanjih dejavnikov.

Front 25

Skupine degenerativnih procesov

Back 25

- motnje v presnovi vode

- motnje v presnovi proteinov

- motnje v presnovi OH

- motnje v proizvodnji sluzi

- motnje v presnovi maščob

- motnje v poroženevanju

- motnje v metabolizmu pigmentov

- impregnacije in inkrustacije

- konkrementi

Front 26

Označevanje degenerativnih procesov

Back 26

Končnica -oza (-osis) ali končnica - degeneratio označujeta regresivne spremembe v organu, pri katerih prevladuje degeneracija

Hepatoza (hepatosis); nefroza (nephrosis); artroza (arthrosis); amiloidoza (amyloidosis); lipidoza (lipidosis); degeneracija miocitov srca (myodegeneratio cordis)

Front 27

Vrste degeneracij

Back 27

- parenhimska (degeneratio parenchymatos)

- hidropska (degeneratio hydropica)

- hialinska (degeneratio hyalinea)

- fibrinska (degenratio fibrinoidea)

- voskasta (degeneratio cerea)

- amiloidna (degeneratio amyloidea)

- koloidna (degeneratio colloides)

- sluzna (degeneratio mucinosa, degeneratio mucoides)

- motnje v poroženevanju (dyskeratosis, degeneratio cornea)

- motnje v presnovi OH

- diabetes (diabetes), hipoglikemija (hypoglycaemia), acetonemija (acetonaemia, ketosis)

- glikogenska infiltracija (infiltratio glycogenica)

- skladiščne bolezni - glikogenoze

- motnje v presnovi lipidov (lipidoze)

- motnje v pigmentaciji (diskromazije)

- impregnacije, inkrustacije

- konkrementi

Front 28

Motnje v presnovi vode

Back 28

- parenhimska degeneracija ali akutno nabiranje (degeneratio parenchymatosa)

- vakuolarna degeneracija (degeneratio vacuolaris)

- hidropska degeneracija (degeneratio hydropica)

Front 29

Parenhimska degeneracija

Back 29

Najlažja oblika degeneracija, praviloma reverzibilna

Sinonimi:

- motno nabrekanje ali nabreklost (intumescentia opaca)

- beljakovinska, albuminozna ali albuminoidna degeneracija

- zrnata degeneracija (degeneratio granularis)

- akuten (degenerativen) celični edem ali akutna oteklina celice

> ta pojem vključuje tudi hidropsko in vakuolarno degeneracijo

Front 30

Patogeneza parenhimske degeneracije

Back 30

Toksično ali hipoksično delovanje na membrane, odpoved Na črpalke --> vdor vode v celice

Toksično ali hipoksično delovanje na encimske procese, ki so vključeni v proizvodnjo energije --> disociacija ribosomov --> motena sinteza beljakovin

Front 31

Morfološke spremembe pri parenhimski degeneraciji (makroskopske)

Back 31

- povečan organ

- napeta kapsula

- zaobljeni robovi

- izbočena rezna ploskev

- pogosto nekoliko svetlejša barva od normalne

- videz "kuhanega tkiva"

- v poznih stadijih postane tkivo mehkejše, testasto, krhko

Front 32

Vzroki parenhimske degeneracije

Back 32

Različni škodljivi dejavniki

- blagi --> reverzibilne spremembe

- močni --> nekroza

- infekcije (vsa septična stanja, bakterijski toksini)

- zastrupitve (eksogene, endogene)

- anoksija, hipoksija

- cirkulacijske motnje

Front 33

Morfološke spremembe pri parenhimski degeneraciji (mikroskopske)

Back 33

- celice so nabrekle, povečane, motne

- v začetku so jasno omejene od okolice, kasneje dobijo nejasne obrise, se skrčijo

- citoplazma postane bolj eozinofilna, v njej so drobna zrnca

- jedro zabrisano (zaradi nabreklih organelov)

- drugo odvisno od tkiva:

> v prečnoprogasti mišičnini izgine prečna progavost

> hepatociti se ločijo drug od drugega (disociacija)

> v ledvicah se zmanjša lumen kanalčkov

Front 34

Morfološke spremembe pri parenhimski degeneraciji (elektronskomikroskopske)

Back 34

- mitohondriji so močno nabrekli --> zrnatost

- beljakovinski precipitati --> zrnatost

- razširitve cistern ER, GA

- degranulacija

- vakuole (kopičenje vode)

- nabrekanje jedra

Front 35

Posledice parenhimske degeneracije

Back 35

Praviloma blaga in reverzibilna sprememba

= blage poškodbe ali motnje

Po odstranitvi vzroka se celice vrnejo v normalno stanje, razen če traja dlje časa

--> trajne motnje ali prehod v hidropsko degeneracijo

Front 36

Hidropska degeneracija

Back 36

Podoblike

- vakuolarna degeneracija

> nabiranje vode v celici v obliki prostih kapelj, t.j. vakuol

-hidropska degeneracija

> razredčenje vse citoplazme z vodo

Sinonimi: hidropska degeneracija, vakuolarna degeneracija, vakuolizacija, balonasta degeneracija, mehurčasta degeneracija, retikularna ali mrežasta degeneracija, satasta degeneracija

Front 37

Vzroki za hidropske degeneracije

Back 37

Je posledica napredovanja edema celice, ki se je začel pri parenhimski degeneraciji

Hujša poškodba celice zaradi daljšega ali močnejšega delovanja škodljivega dejavnika

- hipoksija, toksini, hipokaliemija (v ledvičnih kanalčkih), osmotska nefroza, virusne infekcije kože in sluznic

Front 38

Patogeneza hidropske degeneracije (primer: ishemija)

Back 38

Zmanjšanje proizvodnje ATP (brez energije celica ne more delovati) --> aerobni metabolizem se prekine --> celica se preklopi na anaerobni metabolizem (energijo pridobiva iz vskladiščenega glikogena) --> nastajanje mlečne kisline, sproščanje anorganskih fosfatov --> acidoza celice --> piknoza jedra

Spremembe v celični membrani in ionskih kanalih v membranah, ki so odvisni od ATP --> kopičenje Na+ in Ca++ v celici (normalno nizka koncentracija), izguba K+ iz celic (kopičenje v ekstracelularni tekočini), nižji pH, fosfati, ki se sproščajo iz poškodovanih membran (dvig osmotskega tlaka) --> vdiranje vode v celico --> celični edem --> mehurčki na površini celice (posledica okvare citoskeleta zaradi kopičenja Ca)

Front 39

Posledice hidropske degeneracije

Back 39

Odvisne od stopnje poškodbe celičnih organelov in celične membrane

- reverzibilne, če pravočasno odstranimo vzrok

- ireverzibilne, če poškodbe napredujejo, sledi smrt celice

> postanejo ireverzibilne, ko popokajo mitohondrialne membrane in plazemske membrane ter lizosomi, ki sprostijo encime

> pomembno vlogo pri nastanku ireverzibilnih sprememb ima Ca (veže fosfate, se veže na pomembne proteine, v velikih koncentracijah je toksičen za celico)

Front 40

Morfološke spremembe pri hidropski degeneraciji (makroskopsko)

Back 40

Neznačilno - podobno parenhimski degeneraciji

- Na koži lahko v obliki mehurjev

Front 41

Morfološke spremembe pri hidropski degeneraciji (mikroskopske)

Back 41

- nastajanje vakuol v citoplazmi

- združevanje vakuol v večje kaplje, končno v eno veliko kapljo (lahko satasta razporeditev kapljic)

- slaba obarvanost citoplazme (voda!)

- nastajanje vakuol v jedru ali piknoza jedra

- jedro na sredini celice, lahko tudi pomaknjeno na stran, če je vodna kaplja velika

- pri močni hidropski degeneraciji hiperkromatoza jedra (začetek konca - prehod v nekrozo)

Front 42

Morfološke spremembe pri hidropski degeneraciji (elektronskomikroskopske)

Back 42

- razširitev mitohondrijev zaradi vode (vakuolarna transformacija)

- kolaps mitohondrijev zaradi rupture zunanje membrane

- razširitev kanalov ER, cistern GA (vakuolarna transformacija)

Front 43

Motnje v presnovi proteinov

Back 43

- hialinska degeneracija (degeneratio hyalinea)

- fibrinoidna degeneracija (degeneratio fibrinoidea)

- voskasta degeneracija (degeneratio cerea)

- amiloidna degeneracija (degeneratio amyloidea)

- koloidna degeneracija (degeneratio colloides)

Front 44

Hialinska degeneracija

Back 44

Spremembe, za katere je značilno pojavljanje hialina v celicah

- hialin = homogena, prosojna, močno eozinofilna beljakovinska snov

Sinonimi:

- hialinoza (hyalinosis)

- hialinizacija (hyalinisatio)

Front 45

Hialinoza amorfnih, mrtvih materialov (hialinizacija)

Back 45

- vse spremembe, pri katerih mrtva gmota dobi homogen (hialin) videz

- lokacija: intracelularno, ekstracelularno

- hialinski trombi v žilah

- hialinske pljučne membrane

- hialini cilindri v ledvičnih kanalih

- glikoproteinska hialina telesca

> amiloidna telesca (corpora amylacea) v mlečni žlezi

> riževa telesca (corproa oryzea) v sklepih

> lafora telesca v citoplazmi živčnih celic CŽS

Front 46

Hialinska degeneracija živih tkiv

Back 46

- vse spremembe, pri katerih živo tkivo dobi homogen (hialin) videz

- lokacija: intracelularno, ekstracelularno

- intracelularni hialin je posledica motenj v presnovi beljakovin (nakopičenje koloidnih beljakovin - koacervacija --> koacervati)

- fiziološka (citoplazma žleznih celic - sekret žleze)

- patološka

Front 47

Nastajanje intracelularne patološke hialinske degeneracije

Back 47

Zaradi skladiščenja

- hialinsko-kapljičasta degeneracija epitela ledvic

> reabsorpcijska nefroza

Zaradi poškodbe celice (amorfni in hialinski koacervati)

- Malloryjeva telesca

> toksične hepatoze, fibroza, dietetske hepatopatije, jetra alkoholikov

- Councilmanova telesca

> apoptotične celice pri EBHS

- hialinske celične inkluzije pri zastrupitvi s Pb

Zaradi zaostajanja celičnih sekretov

- Russelova telesca

> IgG v plazmatkah

Front 48

Vrste ekstracelularne hialinske degeneracije

Back 48

Fiziološko

- rumena telesa v ovariju

Patološko

- hialinoza veziva

> staranje (senilni hialin), brazgotine (brazgotinski hialin in keloid), hialinoza seroz telesnih votlin

- hialinoza bazalnih membran

> žleze in tumorji

> kronična vnetja ledvičnih glomerulov

- vaskularna hialinoza

> diabetična mikroangiopatija glomerularnih kapilar

- hialinoza retikuluma

Front 49

Morfološke spremembe pri hialinski degeneraciji

Back 49

Makroskopsko

- največkrat brez spremembe

- pri močni hialinozi je tkivo lahko bolj čvrsto, bledo in prosojno

Mikroskopsko

- homogene, eozinofilne mase

- tkivo izgubi značilno strukturo

> zabrisane značilnosti, jedro še vidno

Elektronskomikroskopsko

- normalno strukturo prekriva nitast ali homogen material

Front 50

Vzroki in posledice hialinskih degeneracij

Back 50

Vzroki

- slabo poznani, različni vzročni dejavniki

- motnje v prehrani oz. prekrvavljenosti

> poškodba, staranje

Posledice

- stalno napredujoč proces, reverzibilen, če se hialin razgradi, največkrat je ireverzibilen

> pogosto se pridružijo še druge spremembe npr. inkalcinacija

- odvisno od mesta, kjer se hialin kopiči in obsežnosti procesa

Front 51

Fibrinoidna degeneracija

Back 51

Posebna oblika hialinske degeneracije, pri kateri se pojavlja kot hialina snov fibrinoid

- fibrinoid = podoben fibrinu

- glavne sestavine so fibrin in serumski proteini

Sinonimi

- fibrinoidna nekroza

- fibrinoidno vnetje

Front 52

Lokacija oz. oblike fibrinoidne degeneracije

Back 52

Najpogosteje v krvnih žilah

- v žariščih imunološke poškodbe

- preobčutljivostna reakcija tipa III (Arthusova reakcija) --> kopičenje imunskih kompleksov, inaktivacija komplementa

- po poškodbah druge etiologije

- opekline, čiri

- v resicah normalne placente

- pri vnetju krvnih žil (vaskulitisu) različne etiologije

- virusne bolezni (KPK, maligna kataralna vročica, virusni arteritis konj)

- dietetične angiopatije (murvino srce, dietetična hepatoza)

Front 53

Vzroki in patogeneza fibrinoidne degeneracije

Back 53

Ni povsem pojasnjena, ni enotna

- nekroza medceličnine ali sten krvnih žil --> permeabilnost --> iztekanje tekočine iz žil v medceličnino (primer: opekline)

- koagulacijska nekroza zaradi delovanja želodčne kisline ali ionizirajočih žarkov (primer: čiri)

- poškodba endotela --> iztekanje beljakovin iz plazme --> fibrinoidna degeneracija

(primeri: poškodbe zaradi virusov, pomanjkanje zaščitnih snovi - vitamin E, Se)

Front 54

Morfološke spremembe pri fibrinoidni degeneraciji

Back 54

Makroskopsko:

- niso opazne (samo posledice)

Mikroskopske:

- intenzivno eozinofilna masa v steni krvnih žil ali vezivu

> v primerjavi s hialinom je fibrinoid bolj kosmičast, manj jasno omejen

> jedra niso več vidna, pri nekrozi še vnetna reakcija

Front 55

Voskasta degeneracija

Back 55

Je posebna oblika intracelularne hialinizacije prečnoprogastih mišic, ki jo spremlja koagulacija - praviloma ireverzibilna.

Sinonimi

- Zenkerjeva degeneracija

- Hialinska degeneracija mišičja

- Intracelularna hialinsko kepasta degeneracija

- Segmentalna nekroza mišičja

- Nekroza mišičnega tkiva

Front 56

Vzroki in vrste voskaste degeneracije

Back 56

Vzroki:

- lokalni

> travmatski, kemični, infekcijski, ishemični dejavniki

- sistemski

> prehrambene motnje, genetski vzroki

Vrste:

- paralitična mioglobinurija (nedeljska bolezen konj) --> najbolj mišičje hrbta in ledij, žvekalne mišice

- prašičji stresni sindrom (maligna hipertermija) --> hrbtne mišice, mišice stegna

- bolezen belih mišic, bolezen murvinega srca --> pomanjkanje Se in vitamina E

- infekcijske bolezni s toksemijo --> tetanus

Front 57

Morfološke spremembe pri voskasti degeneraciji (makroskopsko)

Back 57

Klinično: mioglobinemija in mioglobinurija

Makroskopsko:

- svetlejše, beldo rumenkaste mišice ali deli mišic, pogosto belkaste proge s krvavitvami

> barva ribjega ali piščančjega mesa

- suha, prhka konsistenca

> v nekaterih primerih so spremenjene mišice mehke in vlažne

Front 58

Morfološke spremembe pri voskasti degeneraciji (mikroskopsko)

Back 58

Odvisno od stadija

- homogenizacija sarkoplazme

- izginevanje prečne progavosti

- nabrekanje celic, eozinofilija

- razpadanje celic na segmente (diskoidalni razpad)

- distrofična inkalcinacija

- nekroza

- regenerativni procesi (subakutni, kronični)

- raztrganine, hematomi, brazgotinjenje

Front 59

Patogeneza in posledice voskaste degeneracije

Back 59

Genetsko s kisikom slabše oskrbljene ter energetsko najbolj aktivne mišice

- sprememba aerobne presnove v anaerobno glikolizo, nastajanje mlečne kisline in acidoza

- posledice: če žival preživi --> brazgotinjenje

Front 60

Amiloidna degeneracija

Back 60

Je lokalno ali sistemsko ekstracelularno odlaganje beljakovinskih snovi - amiloida

Odlaga se

- preretikularno

ob retikulinskih vlaknih v bazalnih membranah majhnih žil

- perikolageno

ob kolagenih vlaknih v intersticiju

Sinonim: amiloidoza (amyloidosis)

Front 61

Zgradba amiloida

Back 61

Kemično je amiloid iz različnih proteinov ali glikoproteinov:

- iz lahkih verig imunoglobulinov

- protein povezan s serumskim amiloidom (SAA)

- peptidnih hormonov

- prealbumina in drugih beljakovin

Ti proteini imajo beta strukturo molekulske konfiguracije in fibrilarno ultrastrukturo

Front 62

Dokazovanje amiloida in posledice amiloidoze

Back 62

Metode za dokazovanje amiloida:

- lugol --> rjava barva, obdelava s žvepleno kislino --> modra barva

- congo rdeče --> zelena fluorescenca

- tioflavin --> fluorescenca

- bazična anilinska barvila --> metakromazija

- imunohistokemično

Posledice amiloidoze:

- amiloidoza ovira ali prepreči normalno delovanje organa

- odvisne od jakosti in razporeditve

Front 63

Klasifikacija in pojavljanje amiloidoze

Back 63

Amiloidoze lahko razdelimo po:

- kemični sestavi amiloida (biokemične in imunohistokemične lastnosti)

AL, AA, AF, AS, AE, AH... (15 vrst)

- razporeditvi v tkivih

perikolagenarno, periretikularno

- etiologiji

tumorji, vnetja

- obsegu

sistemsko, lokalizirano

Front 64

Pojavljanje amiloidoze

Back 64

Sistemska amiloidoza:

1) Mieloid, povezan z novotvorbami plazmatk

- amiloid iz lahkih verig imunoglobulinov - AL amiloid. Odlaga se v različnih organih, viški se lahko izločajo z urinom kot Bence-Jonesovi proteini (nepopolni Fab deli Ig)

2) Reaktivni amiloid

- amiloid te vrste je AA amiloid. Je posledica kroničnih vnetij. Nastane iz serumskega proteina A (reaktivni protein akutne faze) in se po delni razgradnji z makrofagi spremeni v amiloid AA, ki se odlaga v različni organih.

- serumska bolezen pri konjih; imunski odgovor pri TBC

3) Dedna amiloidoza

- redko (abyssinske in siamske mačke; familiarna vročica psov pasme shar-pei - ledvice)

Front 65

Morfološka posebnosti amiloidne degeneracije (makroskopsko)

Back 65

Odvisne od stopnje procesa in strukture, v kateri se odlaga.

Najpogostejše spremembe so v:

- jetrih, ledvicah, vranici (sagasta vranica, slaninasta vranica), NO, pri konju nosna sluznica, pri mački Langerhaansovi otočki pankreasa

Pri močnejših spremembah (lokalizirano, difuzno):

- povečanje organa, trša konsistenca, krhkost, anemija, voskast ali slaninast videz na prerezu, v ledvicah poudarjeni glomeruli

Front 66

Morfološke posebnosti amiloidne degeneracije (mikroskopsko)

Back 66

Svetlo eozinofilna, amorfna hialinska snov, ki se nalaga zunaj celic

- ob kolagenih vlaknih (predvsem AL amiloid)

- ob retikulinskih vlaknih (predvsem AA amiloid)

Front 67

Klasifikacija in pojavljanje amiloidoze

Back 67

Lokalna amiloidoza:

1) pri omejenih, lokaliziranih tumorjih plazmatk

2) v možganih pri nekaterih primerih praskavca

- posebna oblika - povezana s prioni

Front 68

Koloidna degeneracija

Back 68

Je sprememba tkiva v želatinozno, homogeno, prosojno, rjavkasto beljakovinsko snov - koloid

- po videzu podobna kleju

Fiziološko nabiranje koloida

- normalno v foliklih ščitnice

Patološko nabiranje koloida

- kolodi v ščitnici - če so količine večje kot normalno

koloidna golša, maligni tumorji ščitnice

- psevdokoloidi v cistah

maternica, ledvice

Front 69

Motnje v presnovi OH

Back 69

Morfološko so večinoma neopazni procesi

- gre predvsem za patofiziološke procese, ki so povezani z metabolizmom ogljikovih hidratov

- v mnogih primerih so spremembe odvisne od hormonov adenohipofize, endokrinega pankreasa, skorje in sredice nadledvične žleze, ščitnice

Front 70

Vrste presnovnih motenj OH

Back 70

Funkcionalne spremembe

- sladkorna bolezen (diabetes mellitus, diabetes insipidus)

- hipoglikemija

- acetonemija (ketoza)

Strukturne spremembe

- glikogenska infiltracija

- glikogenoze

- toksična glikogenoliza

Front 71

Vzroki za sladkorno bolezen (diabetes)

Back 71

Zmanjšano ali manjkajoče izločanje inzulina iz beta celic endokrinega pankreasa

- inzulinsko odvisen tip (juvenilni osebki)

pomanjkanje inzulina

- inzulinsko neodvisen tip (odrasli osebki)

multifaktorielna oblika (manjše izločanje inzulina, manjša odzivnost perifernih tkiv na inzulin)

Pojavljanje

- primarno (prirojen)

- sekundarno (pridobljen)

Front 72

Vzroki sladkorne bolezni pri živalih

Back 72

I. poškodba B celic endokrinega pankreasa, ki izločajo inzulin (eksokrini pankreas je nespremenjen)

- primaren - idiopatski (prirojeni, dedni)

- sekundaren:

a) zaradi delovanja hormonov, ki zavirajo delovanje inzulina

- progesteron/progesteron - STH pri psicah

- steroidni diabetes - novotvorbe hipofize, dolgotrajno dajanje kortikosteroidov (Cushingova bolezen

b) amiloidoza

- amiloidoza L. otočkov pri mačkah

II. Uničenje endokrinega pankreasa (L. otočkov) zaradi splošnega obolenja pankreasa

- vnetja, nekroza

Front 73

Morfološke spremembe pri sladkorni bolezni (makroskopsko)

Back 73

- povečana, zamaščena jetra

- hujšanje

- dehidracija

- lipidemija (mlečnata kri)

- spremembe na pankreasu (atrofija, vnetje)

Front 74

Morfološke spremembe pri sladkorni bolezni (mikroskopsko)

Back 74

- zamaščenost jetrnih celic

- vnetje ali degenerativne spremembe pankreasa

- zmanjšano število B-celic (imunohistokemično)

- glikogen v jedrih hepatocitov

- glikogen v epitelu nekaterih segmentov nefrona

> Henlejeve pentlje, distalni zaviti kanalčki (posledica hiperglikemije in glikozurije)

- mikroangiopatija glomerularnih kapilar

Front 75

Hipoglikemija

Back 75

Znižane vrednosti glukoze v krvi - morfološko zelo malo sprememb

Pojavljanje:

- novorojenci, posebno živalskih vrst brez energetskih rezerv

Vzroki:

- dietetske napake

- endokrine motnje

- tumorji endokrinega pankreasa (insulinomi)

Front 76

Acetonemija (ketoza)

Back 76

Nesorazmerje med razpoložljivo glukozo in potrebo po glukozi

Pojavljanje:

- govedo: visokoproduktivne krave (po porodu)

- ovce: gravidnostna toksemija - podobna bolezen pri ovcah (pred porodom)

- druge vrste: koze, kunci, budra

Front 77

Morfološke spremembe pri ketozi

Back 77

Patogeneza

- pomanjkanje glikogena - potreba po glukozi se pokriva z glukoneogenezo, kasneje tudi lipolizo - pri tem nastajajo ketonska telesa, ki se kopičijo v krvi in izločajo v mleku in urinu

Makroskopsko in mikroskopsko

- toksično zamaščenje jeter

- drobnokapljičasto zamaščenje epitela ledvičnih tubulov

Front 78

Patološke spremembe v količini glikogena

Back 78

Fiziološka nahajališča glikogena

- hepatociti, skeletne mišice, miokard, epitelne celice, hrustanec itd.

Zmanjšana količina

Vzroki:

- stradanje, hudi, telesni napori, zastrupitev s strihninom, fosforjem, laktacija, acetonemija, stres, šokna stanja

Povečana količina

- glikogenska infiltracija

- glikogenoza

- toksična glikogenoliza

Front 79

Glikogenska infiltracija

Back 79

Je prekomerno kopičenje glikogena v celicah

- lokalizirano, sistemsko

- reverzibilne spremembe, razen pri glikogenozah

Metode za dokazovanje glikogena

- PAS, karmin best, lugol

Front 80

Vzroki za glikogensko infiltracijo

Back 80

- hiperglikemija (pri steroidnem diabetesu)

- presnovne bolezni zaradi delovanja zdravil (kortikosteroidi)

- prirojeno pmoanjanje encimov, potrebnih za presnovo glikogena

- tumorske celice

- eksogeni ali endogeni glukokortikoidi

Front 81

Glikogenoze

Back 81

Prirojene, pogosto dedne bolezni skladiščenja

Vzroki:

- posledica sinteze neaktivnih proteinov, podobnih normalnim encimom

- pomanjkanje aktivatorjev encimov

- pomanjkanje transportnih proteinov

Posledica:

- kopičenje specifičnih OH v lizosomih ali ER --> lizosomske skladiščne bolezni

- GM1 gangliozidoza, GM2 gangliozidoza, ceroidna lipofuscinoza, alfa-manozidoza, beta-manozidoza, globoidna levkodistrofija

Lokalizacija kopičenja:

- predvsem živčne celice, glia celice, celice makrofagno fagocitnega sistema, mišične celice, hepatociti, acinarne celice pankreasa

Front 82

Morfološke spremembe pri povečani količini OH

Back 82

Makroskopsko:

- nobenih sprememb, morda nekoliko svetlejša barva organa

glikogen lahko dokažemo z reakcijo z lugolom, ki ga prelijemo po tkivu (rjava barva), po obdelavi z žvepleno kislino se barva ne spremeni

Mikroskopsko:

- povečane celice

- zaobljeni obrisi

- slabo obarvana citoplazma

- vakuolizacija

- lahko zrnata, mehurjasta svetla jedra

- PAS pozitivna reakcija (pozitivna ali negativna po digestiji z amilazo)

- specifični sladkorji - histokemični dokaz z lectini

Front 83

Toksična glikogenoliza

Back 83

Zmanjšanje zalog celičnega glikogena z glikogenolizo, posledična glikemija ter glikozurija, ki so posledica intoksikacije

Klostridijska enterotoksemija (hitra jetrna glikogenoliza)

- nastane zaradi okvare endotelnih celic s toksini klostridijev, posledica je moten prenos hranljivih snovi v hepatocite in razgradnja glikogena v hepatocitih

Front 84

Sluzna degeneracija

Back 84

Spremembe, za katere je značilno pojavljanje sluzi podobnih snovi v tkivih

-Sluzna degeneracija epitela (degeneratio mucinosa s. mucosa)

-Sluzna degeneracija veziva ali mukoidna degeneracija (degeneratio mucoides)

Sluz = viskozna, homogena, bistra, amorfna snov, različne kemične sestave

Proteoglikani (glikozaminoglikani)

- hialuronska kislina, heparin, hondroitin sulfat, dermatan sulfat, keratan sulfat, heparan sulfat

Glikoproteini

- plazemski proteini (koagulacijski, Ig, proteini komplementa), hormoni, strukturni proteini v membranah

Front 85

Sluzi in metode za dokazovanje

Back 85

Sluzi:

- mucin

- psevdomucin

- mukoidi

Metode za dokazovanje:

- HE - modrikasto, mucikarmin - rdeče, PAS - rdeče, toluidinsko modrilo - metakromatično, alcianmodro - modro

Front 86

Sluzna degeneracija epitela

Back 86

= nastajanje povečanih količin sluzi

- na tistih mestih epitela, kjer se pojavlja tudi normalno

- na mestih, kjer se normalno ne pojavlja

Sluz v epitelih proizvajajo vrčaste celice (čašice)

Primeri:

- kataralno vnetje sluznic, posebno kronična

- nekateri epitelni tumorji (adenokarcinomi, karcinomi, cistični tumorji jajčnika)

- sluzni hidrops žolčnika

Front 87

Morfološke značilnosti sluzne degeneracije epitela

Back 87

Makroskopsko

- bistra, redka ali viskozna, jajčnemu beljaku podobna snov na epitelih ali v lumnu organov, ki jih prekriva epitel ali v tumorjih

Mikroskopsko

- manjše in večje kapljice sluzi v citoplazmi, ki ostale strukture celice odrinejo na periferijo

- premucin (mucinogen), mucin

Front 88

Sluzna degeneracija veziva (mukoidna degeneracija)

Back 88

= nastajanje povečanih količin sluzi (mukoidov) v medceličnini mezenhimskih tkiv

- proteoglikani

- sluz v mezenhimskih tkivih proizvajajo mezenhimske celice

- fiziološko, patološko

Front 89

Vzroki in mesta povečane količine sluzi v tkivih

Back 89

Vzroki:

- poškodbe, vnetja, infekcije (miksomatoza), endokrine motnje (miksedem - ščitnica), pomanjkanje določenih HS (Cu, Zn, J)

- mukopolisaharidoze (lizosomske skladiščne bolezni)

- kolagenoze

Lokalizacija:

- podkožje, arterije (arterioskleroza), srčne zaklopke, hrustanec, kosti, sklepi, vezi, kite, meniskusi, dura mater, stroma žleznih novotvorb, mezenhimske novotvorbe, placenta

Front 90

Morfološke značilnosti sluzne degeneracije veziv

Back 90

Makroskopsko

- Tkivo je podobno želatini (hladetinasto), zdrizasto, prosojno ali prozorno, belosivo, lepljivo, na rezni ploskvi lahko izteka sluz

Mikroskopsko

- Modrikasta barva spremenjenega tkiva, hiperkromazija jeder, hiperplazija mezenhimskih celic

Front 91

Motnje v presnovi maščob (lipidoze)

Back 91

- odlaganje maščobe v maščobne celice

> splošna zamaščenost (adipositas, obesitas)

> lokalna zamaščenost (lipomatosis)

- odlaganje maščobe v parenhimske celice

> maščobna sprememba (metamorphosis adiposa)

- maščobna infiltracija (infiltratio adiposa)

- maščobna degeneracija (degeneratio adiposa)

- zunajcelično odlaganje maščobe

- lipofagija (lipofagia)

- motnje v presnovi lipoidov (lipoidosis)

Front 92

Oblike maščobe v parenhimskih celicah - micelarni in globularni lipidi

Back 92

Trigliceridi in fosfolipidi so normalna sestavina celice.

Količina micelarnih (dispergiranih) trigliceridov in globularne maščobe je normalno v ravnovesju.

- vsako povečanje v celotni količini trigliceridov poruši to ravnotežje v korist globularne maščobe

- povečana absorbcija iz prebavil, povečana mobilizacija iz tkiv, zmanjšana poraba

Trigliceride ohranja v micelarni obliki delovanje proteinov in fosfolipidov

- vsako zmanjšanje količine proteinov ali fosfolipidov vodi v povečano količino globularne maščobe

- npr. stradanje

Front 93

viri maščobe oz. maščobnih kislin v organizmu

Back 93

- Maščoba iz hrane

> trigliceridi vstopajo iz prebavil v cirkulacijo v obliki hilomikronov

- Maščoba, mobilizirana iz skladišč v maščobnem tkivu

> trigliceridi se razgradijo pod vplivom hormonov (tudi drugih snovi), prehajajo v kri v obliki maščobnih kislin, kjer se vežejo na transportni albumin

> albumin nastaja v jetrih, prav tako apoprotein, ki je sestavni del hilomikronov

- Sinteza maščob na novo

> iz acetata

- Lipoproteini

Front 94

Lipoproteini

Back 94

Oblika za transport maščobe iz jetrnih celic

- kroglica iz molekul holesterolnih estrov in prostega holesterola, obdana s fosfolipidno membrano in molekulo apoproteina

> apoprotein je nujen za nastajanje lipoproteinov

> če ni apoproteinov, ni transporta maščobe iz celice, posledica je zamaščenost

- vzrok za zamaščenost po delovanju inhibitorjev sinteze proteinov

> HDL (high density lipoproteins)

> LDL (low density lipoproteins

> VLDL (very low density lipoproteins)

Front 95

Patološke spremembe maščobe v celicah

Back 95

- če je lipidov preveč ali se pojavijo na napačnem mestu pomenijo celično bolezen --> maščobna sprememba (t.j. vsako nenormalno kopičenje maščobe v parenhimskih celicah) = steatoza

- zamaščenost je največkrat posledica nekih sprememb in ne vzrok!

- maščobna sprememba je reverzibilna, če odstranimo vzrok

> možna vrnitev v normalno stanje v 1 do 6 tednih

- pojavlja se v tkivih, v katerih se tudi normalno dogaja presnova maščob

> jetra, srce, skorja ledvic, mišičnina

Front 96

Mehanizmi, ki vodijo v zamaščenost celic

Back 96

- preobilna ponudba trigliceridov

- zmanjšana poraba trigliceridov

- zmanjšano oddajanje lipoproteinov

Front 97

Vzroki zamaščenosti parenhimskih celic

Back 97

Pomanjkanje kisika

- posledica je oksigenacija premajhnega števila molekul maščobnih kislin v mitohondrijih in sinteza trigliceridov

> mehanične ovire v dihalih, pomanjkanje kisika v zraku, okvara alveolarnih membran, anemija, nekatere intoksikacije, pomanjkanje vitaminov, ki vplivajo na dihala

Prehrambene in presnovne motnje

- pretirano hranjenje, stradanje, napake v sestavi obroka

> "fatty liver and kidney sindrome" pri piščancih

Toksični, hormonalni in infekcijski dejavniki

- prekinejo ali zmotijo presnovne procese

> ogljikov tetraklorid, etanol, gravidnostna toksemija

Lipotropni dejavniki in njihov pomen

- so snovi, ki so potrebni za sintezo fosfolipidov in lipoproteinov

> metionin, cistin, holin

Pri nekaterih prehrambenih in presnovnih boleznih nastane popolno ali relativno pomanjkanje lipotropnih dejavnikov --> posledica je nenormalno kopičenje intracelularne maščobe v hepatocitih

Front 98

Primeri, kjer pride do zamaščenosti celic

Back 98

Poškodba mehanizmov celičnega dihanja in motena proizvodnja ATP --> zmanjšana aktivacija in uporaba maščobnih kislin --> kopičenje maščobe v celicah

Diabetes mellitus --> povečana mobilizacija in uporaba maščobe v celicah + pomanjkanje lipotropnih dejavnikov --> kopičenje maščobe

Front 99

Dokazovanje maščob v tkivih

Back 99

Mikroskopsko lahko določimo lipide v tkivih s posebnimi barvanji

- TRIGLICERIDI (deloma tudi holesterol) - barvila topna v maščobah, zmrznjenci

- sudan, Oil-red-O

- EM - osmiranje

- HOLESTEROL - dvolomnost kristalov holesterola v polarizirani svetlobi (sveže tkivne rezine)

Front 100

Patološke oblike maščobe

Back 100

Trigliceridi (trigliceroli)

- pojavljajo se v citoplazmi v obliki kapelj, ki jih ne obdaja membrana

Holesterolni estri

- večinoma v lizosomih makrofagov, gladkih mišičnih celic arterij in endotelu, v nekrotičnem tkivu

Fosfolipidi (mielinske figure)

- intracelularni in ekstracelularni

Lipofuscini

- lipid/pigment - je v rezidualnih telescih, skupaj z drugimi snovmi

Front 101

Splošna zamaščenost (adipositas, obesitas)

Back 101

Je kopičenje trigliceridov v maščobnih celicah preko normalnega obsega.

Število maščobnih celic se pri odraslem organizmu praviloma ne povečuje, spreminja se samo napolnjenost maščobnih celic z maščobo.

Mrliški vosek (adipocire) = postmortalna saponifikacija maščobe v vlažnem, za zrak neprepustnem okolju.

Front 102

Vzroki splošne zamaščenosti

Back 102

Prekomerno hranjenje - eksogena zamaščenost

Nepravilno delovanje endokrinih žlez - endogena zamaščenost

- Cushing: povečana proizvodnja glukokortikoidov --> hiperinsulinemija --> povečana lipogeneza --> splošna debelost

- atrofija spolnih organov (starost, hormonske motnje, kastracija)

Pomanjkanje nekaterih esencialnih snovi v hrani

- jod --> hipotiroidoza

Poškodbe CŽS, hipofize ali ščitnice

Front 103

Lokalna zamaščenost (lipomatosis)

Back 103

Je pojavljanje maščobnega tkiva na mestih, kjer ga normalno ni

- npr. v miokardu ali mišicah (lipomatoza miokarda ali skeletnih mišic)

Pojavlja se, ker izgineva normalni parenhim

- lipomatosis ex vaccuo

- lipomatozna atrofija timusa

Front 104

Odlaganje maščobe v parenhimske celice - maščobna sprememba, steatoza

Back 104

Je kopičenje trigliceridov v parenhimskih celicah organov, v katerih se maščoba tudi normalno presnavlja:

- jetra, ledvica, mišičnina, miokard

- epitel mlečne žleze, lojnice, nadledvična žleza

Je reverzibilno, razen v primeru okvare jedra.

Front 105

Vzroki zamaščenosti parenhimskih celic

Back 105

Jetra:

- povečan dotok lipidov v celice

prehrana, presnova

- motena sinteza

hipoksija, toksini, acetonemija (ketoza), diabetes

- zmanjšana poraba

- moteno izločanje iz celic

retencijska zamaščenost

Ledvice:

- resorpcija maščobe iz primarnega urina, ki vsebuje preveč maščob

- zastrupitve

- ishemija

Miokard, skeletne mišice:

- hipoksija (hipoksemija, lokalna ishemija, toksične motnje)

- pomanjkanje karnitina (dedno)

Front 106

Morfološke značilnosti maščobne spremembe v parenhimskih organih (makroskopsko)

Back 106

- bleda jetra, ledvica ali srce t.j. svetlejša, z rumenkastim odtenkom

- trigliceridi so beli - rumenkasta barva je posledica obarvanja s karotenoidi, ki so topni v maščobi

- pri močni zamaščenosti povečan organ, lahko tudi manjši

- spremeni se tekstura (konsistenca) organa, ki postane mehkejši, bolj krhek, specifična teža je manjša

- opazno z metodami CT, UZ, MRI

- masten videz na prerezu

- maščobne kapljice na nožu

- difuzne ali lokalizirane spremembe

Front 107

Morfološke značilnosti maščobne spremembe v parenhimskih organih (mikroskopsko - oblika)

Back 107

Oblika kapelj:

- majhne kaplje, obdane z membrano

mikrovezikularna zamaščenost (toksikoze, lahko septične)

- velike kaplje, proste v citoplazmi, ki se družujejo v eno večjo kapljo

makrovezikularna zamaščenost - celice lahko postanejo podobne maščobni celici

Oblika kristalov:

-"margarinski kristali" pri nekrozi maščobnega tkiva

po reakciji maščobnih kislin in Ca, K ali Na (saponifikacija)

- kristali holesterola

Oblika mielinskih figur

Front 108

Morfološke značilnosti maščobne spremembe v parenhimskih organih (mikroskopsko - razporeditev)

Back 108

V jetrih se maščoba razporeja periportalno, centrolobularno, midzonalno ali difuzno; ledvice - proge; srce - fokalno ali difuzno v obliki prog ali lis

- maščobno spremenjene celice v jetrih lahko postanejo "maščobne ciste"

- v mišičnih celicah so kaplje v vrstah, razporejene v mitohondrijih

- zamaščenost se pojavlja v okolici nekrotičnih področij

Front 109

Posledice zamaščenosti parenhimskih celic

Back 109

- nepoškodovane celice --> vrnitev v normalno stanje

- poškodovane celice --> regeneracija

- nekrotične celice --> reparacija, regeneracija, fibroza, ciroza

- občutljivost na mehanične poškodbe

ruptura jeter - izkrvavitev

-odpoved delovanja

srce, ledvica, jetra - jetrna koma, hepatorenalni sindrom, ruptura miokarda

Front 110

Zunajcelično odlaganje maščobe

Back 110

So vse kapljičaste zamaščenosti celic, ki nastanejo med ali kot posledica nekrobiotičnih procesov

- so posledica razgradnje strukturnih lipidov celic

Primeri:

- nekroza tkiva pri tumorjih, pri kroničnih vnetjih

- presnovne motnje v tkivih, ki so slabo oskrbljena s kisikom in HS

Front 111

Lipofagija

Back 111

Je fagocitoza maščobnih snovi, ki jo opravljajo celice makrofagno-fagocitnega sistema (lipofagi)

Pojavljanje:

- pri razpadu tkiv, ki vsebujejo veliko maščob

> tekočinska nekroza CŽS (gitter celice, penaste celice)

> Kupfferjeve celice ob odmrlih, zamaščenih hepatocitih in endotelne celice jetrnih sinusoid

> retikulumske celice vranice

> psevdoksantomske celice (fagocitirajo holesterol)

Front 112

Motnje v presnovi lipoidov (lipoidoze)

Back 112

So motnje v presnovi maščobam (lipidom) podobnih snovi.

- lokalne, sistemske

- večinoma so prirojene in dedne

Front 113

Vrste lipoidoz

Back 113

Lipoidne skladiščne bolezni (tezavrizmoze)

- vzrok:

- pomanjkanje encimov, potrebnih za presnovo lipoidov

> primer: sfingomieloza, gangliozidoza

- pomanjkanje kisle lipaze, ki je potrebna za razgradnjo holesterolnih estrov po vstopu lipoproteinov v jetrno celico --> kopičenje lipoidov, predvsem holesterola v hepatocitih, retikulumskih celicah itd.

Kopičenje ceroida in lipofuscina

Motnje v presnovi holesterola

- so motnje, ki nastanejo zaradi drugih vzrokov, ne zaradi pomanjkanja encimov

- primeri:

- holesterolni granulom (konj - na horioidnem pletežu)

- ksantom in ksantomatoza (fibrom, v katerem se odlaga holesterol; posledična vnetja)

- ksantomske celice (odlaganje holesterolnih estrov v mezenhimske celice ("penaste celice")

- aterom (inkapsuliran prostor s kašasto vsebino iz holesterola

- ateroskleroza oz. ateromatoza (sistemska lipoidoza v stenah krvnih žil)

Front 114

Motnje v poroženevanju

Back 114

So patološki procesi, ki se nanašajo na motnje v nastajanju roževine

- na koži, epitelih, roženih tvorbah

Vrste motenj:

- hiperkeratoza (hyperkeratosis)

- hipokeratoza (hypokeratosis)

- parakeratoza (parakeratosis)

- diskeratoza v ožjem pomenu (diskeratosis)

Sinonim: rožena degeneracija

Front 115

Hiperkeratoza

Back 115

Je močnejše poroženevanje kot normalno, ali poroženevanje epitelov, ki normalno ne poroženevajo.

Oblike hiperkeratoze:

- močnejše poroženevanje epidermisa kože, ki že normalno poroženeva

- poroženevanje kutanih sluznic, ki normalno ne poroženevajo (distopno poroženevanje)

- poroženevanje zaradi metaplazije (metaplastično poroženevanje)

Retencijska oblika: plast roževine odebeli, ker se površinska plast premalo lušči ali obrablja

Proliferacijska oblika: plast roževine odebeli, ker je pospešeno nastajanje keratina oz. rožene plasti kože ali kožnih tvorb

Ortokeratotična - celice povsem poroženele, brez jeder

Parakeratotična - nepopolno poroženele celice, z jedri

Front 116

Primeri hiperkeratoze

Back 116

Generalizirana

- hiperkeratoza zaradi pomanjkanja vitamina A

- "ribja koža" (ichtyisis congenita)

Sistemska

- hiperkeratoza vampove sluznice (pomanjkanje Zn)

- hormonalno poroženevanje vaginalne sluznice po estrusu

- nevrogena hiperkeratoza podplatnih blazinic pri pasji kugi

Lokalizirana

- žulj, kurje oko, nepravi kožni rogovi, pravi kožni rogovi

- levkoplakije (lokalne hiperkeratoze na sluznicah)

Front 117

Hipokeratoza, parakeratoza, diskeratoza

Back 117

Hipokeratoza:

- slabše poroženevanje kot normalno ali prehitro luščenje

Parakeratoza:

- je nepopolno poroženevanje, celice imajo ohranjena jedra

Diskeratoza:

- je poroženevanje posameznih celic v različnih plasteh epidermisa - prekancerozne dermatoze

Front 118

Motnje v pigmentaciji - diskromazije

Back 118

Pigmentacija

- je pojavljanje pigmenta v celicah ali tkivih

- lahko je fiziološka ali patološka

Pigmenti

- so različne snovi, ki imajo lastno barvo

- oblike pigmentov: zrnca (melanin), kristali (hematoidin), raztopine (hemoglobin)

- barve pigmentov: rumena, rjava, zelena, rdeča, črna

Front 119

Vrste motenj v pigmentaciji

Back 119

Lokalizirane, difuzne.

Hiperpigmentacija - je prekomerno kopičenje pigmentov na mestih, kjer jih najdemo že normalno.

Heterotropna pigmentacija - pojavljanje pigmenta na mestih, kjer se normalno ne pojavlja.

Hipopigmentacija in apigmentacija - je zmanjšana količina pigmenta oz. popolno pomanjkanje pigmenta na mestih, ki so normalno pigmentirana.

Depigmentacija - izginevanje pigmenta, na mestih, ki so normalno pigmentirana.

Front 120

Endogeni in eksogeni pigmenti

Back 120

Endogeni pigmenti:

- pigmenti, ki nastajajo v organizmu - so normalni ali patološki presnovni produkti celic

- hemoglobinogeni (porfirinski pigmenti) - nastanejo iz hemoglobina fiziološko ali patološko

> porfirini; hemoglobin, mioglobin; sulfhemoglobin, methemoglobin, hemosiderin, hematoidin, žolčna barvila (bilirubin I - hemobilirubin, bilirubin II - holebilirubin, urobilinogen, urobilin, sterkobilin)

- anhemoglobinogeni - ne nastajajo iz procesov presnove hemoglobina

> melanin, lipo-pigmenti (lipofuscin, ceroid)

Eksogeni pigmenti:

- pigmenti, ki pridejo v telo od zunaj

> ogljeni prah (antrakoza), rastlinski (fito-) pigmenti, kovine, pigmenti tetoviranja, lipohromi

Front 121

Hemoglobinogeni (porfirinski) pigmenti

Back 121

Porfirini

- so ciklični tetrapiroli - štirje porfirinski obroči, povezani z metilnimi vezmi (CH=)

- v organizmu so sestavni del konjugiranih beljakovin - nastajajo iz glicina in sukcinil-CoA, skozi več stopenj, ki jih katalizirajo encimi - končni produkt je protoporfirin IX, ki je osnova za sintezo HEMA

HEM je spojina protoporfirina IX z železom (Fe2+)

- v oksidacijskih encimih (citokromi, peroksidaze)

- v proteinih za prenos kisika (hemoglobin, mioglobin)

> Cu - hemocianin-kromoproteid (nižje živali)

> Mg - klorofil (rastline)

- Najmočnejša sinteza poteka v razvojnih oblikah eritrocitov in v hepatocitih

- eritrociti --> hemoglobin

- hepatociti --> oksidativni encimi

- Med porfirinske pigmente uvrščamo tudi normalne razgradne produkte hemoglobina in tiste presnovne produkte, ki nastanejo zaradi presnovnih motenj (žolčna barvila, hemosiderin, feritin)

Front 122

Porfirija

Back 122

Je bolezensko kopičenje porfirinskih pigmentov, ki nastane, če manjkajo ali so poškodovani encimi, ki so vključeni v sintezo protoporfirina IX ali hema ali v razgradnjo porfirinskih produktov

- kopičijo se lahko v krvi (porfirinemija) ali tkivih

- izločajo se z urinom (porfiniurija) ali fecesom

Vrste porfirije:

- primarne (prirojene)

- sekundarne (pridobljene)

- posledica bolezni jeter, diabetične acidoze, zastrupitve

- nekatere oblike povzročajo fotosenzibilizacijo, ki je posledica odlaganja vmesnih produktov v koži (uroporfirin, koproporfirin)

Front 123

Primarne (eritropoetične) porfirije (porphyria congenita)

Back 123

Avtosomalne recesivne in avtosomalno dominantne

Vrste živali:

- govedo (pomanjkanje encima uroporfirinogen III - kosintetaze)

- prašič, mačka

Posledice:

- govedo:

- v organizmu se v prebitku kopiči uroporfirin I, ki se deloma izloča skozi ledvice in jih temno rjavo obarva (tudi urin)

- če so živali izpostavljene soncu, se razvije fotosenzibilizacija kože in fotodermatitis

- odlaganje porfirinov v kosti in dentin (rožnata barva) - fluorescenca v UV svetlobi

- prašič: rjavo obarvanje kosti in zob, brez fotosenzibilizacije

Front 124

Sekundarne porfirije

Back 124

Toksične porfirije

- so posledica delovanja nekaterih toksinov, ki blokirajo encime (Pb, benzol, tetraklorogljikovodik CCl4)

Hepatogene porfirije

- so posledica okvare jeter (največkrat akutne)

- mehanizem nastanka je na splošno slabo poznan

> porfirini, ki pridejo v organizem z rastlinsko hrano (fitoporfirini), okvarjena jetra viškov ne morejo odstraniti, posledica je fotosenzibilizacija brez pigmentacije tkiv

> fagopirizem, hipericizem (fotosenzibilizacija)

Front 125

Hemoglobin

Back 125

Je normalen pigment eritrocitov

- daje krvi rdečo barvo - barva je odvisna od količine kisika (svetlordeča - oksigenirana kri, modrikasto rdeča - neoksigenirana kri, rjava - nitriti, nitrati, zelena do črna - sulfidi, rjavordeča - v urinu)

Kemično je kromoprotein (beljakovina globin + štiri skupine hema)

- molekulska teža 67.000 Da

- hem = protoporfirin vezan z Fe2+

- hemin = protoporfirin vezan z Fe3+

Funkcija: vezanje kisika

- nastane oksihemoglobin (ko odda kisik, se vrne v prvotno obliko t.j. hemoglobin)

Front 126

Hemoglobinske pigmentacije

Back 126

- fiziološke

- patološke

- intravitalne

- postmortalne

Front 127

Intravitalne pigmentacije s hemoglobinom

Back 127

- fiziološki razpad Er

> živijo 120 dni, odstranjevanje predvsem v vranici

> razgradni produkti hemoglobina

- globin --> aminokisline

- hem:

- protoporfirin --> žolčna barvila- patološki razpad Er

- železo --> ponovna uporaba

- patološki razpad Er (patološka eritroliza, hemoliza)

> povečana stopnja razpadanja Er na mestih, kjer je to fiziološko (vranica, jetra) ali na mestih, kjer se normalno ne razgrajujejo --> patološka pigmentacija

> intravazalna, ekstravazalna hemoliza

- pigmentirani reakcijski produkti hemoglobina

> karboksihemoglobin, methemoglobin, sulfhemoglobin

- pigmentirani razkrojni produkti hemoglobina

> hemosiderin, feritin, siderin, hematoidin, hematin

> žolčna barvila (bilirubin, biliverdin)

Front 128

Intravazalna hemoliza

Back 128

Je povečan razpad Er v krvnih žilah

- posledica je sproščanje velikih količin hemoglobina v kri (= hemoglobinemija)

Vzrok:

- virusne in bakterijske infekcije (IAK, leptospiroza)

- protozojske bolezni (babezioza - piroplazmoza)

- intoksikacije (venomi, pirogalol, arzenovodik)

- transfuzija nehomologne krvi

Posledice:

- hemolitična anemija (regenerativna, neregenerativna), hemolitični/prehepatični ikterus, hemoglobinemija, hemoglobinurija, hemoglobinurična nefroza, hemosideroza

Front 129

Ekstravazalna hemoliza

Back 129

Je lokaliziran pojav, nastane po izlivu krvi iz žil (krvavitvah) v okolna tkiva

- kapilarne krvavitve --> fagocitoza Er z makrofagi --> hemosiderin v makrofagih --> bilirubin --> kristalizacija hemoglobina v hematoidin

- obsežnejše krvavitve z nekrozo --> fagocitoza Er z makrofagi --> hemosiderin v makrofagih ter ekstracelularni bilirubin (=hematoidin) v področjih brez kisika

Front 130

Pigmentirani reakcijski produkti hemoglobina

Back 130

Karboksihemoglobin (HbCO)

- nastane po vezavi s CO, za katerega ima 200 do 300-krat večjo afiniteto kot za kisik (zastrupitev z CO) --> prepreči vezanje kisika --> smrt zaradi zadušitve

- HbCO je svetlo rdeče barve

Methemoglobin

- Fe2+ v hemoglobinu se oksidira v Fe3+ (hem postane hemin, v katerem je kisik trdno vezan in se ne more uporabljati za celično dihanje --> dispneja in smrt

- vzrok: zastrupitev z nitriti in nitrati, krezolom, bakrom

- methemoglobin je čokoladno rjave barve (obarva kri in tkiva, posebno ledvice)

Sulfhemoglobin

- nastane z vezanjem Hb z žveplovodikom (H2S)

- pigment je zeleno do zelenočrne barve

- pojavlja se postmortalno pri gnitju trupla --> temno zeleno do črnozeleno obarvanje trupla (=psevdomelanoza)

- lahko je tudi intravitalna

> hemomelazma pri konjih (ileum - paraziti)

> hemozoin (kristaliziran malarijski melanin - malarijski pigment v makrofagih vranice, jeter, bezgavk)

Formalinski pigment

- artefakt na Er in prostem Hb

Front 131

Pigmentirani razkrojni produkti hemoglobina

Back 131

Feritin

- vodotopen kompleks železa in transportne beljakovine apoferitina (je skladiščna oblika železa, vsebuje ga do 23%); v celicah normalno ni viden, če je v presežkih nastane siderin (skladiščen v siderosomih)

Siderin

- je netopna oblika agregatov feritina brez beljakovine

> eksogeni siderinski pigment viden kot rjavkast zrnat pigment (iz hrane - pri povečani resorpciji ali vnosu prevelikih količin železa v organizem)

> kopičenje siderina v organih (predvsem v jetrih) imenujemo sideroza --> fibroza ali ciroza)

Hemosiderin

- je zrnčast endogeni siderinski pigment rjave barve, ki nastane pri razpadu Er in vsebuje železo - feritin (do 35%) = hematogen izvor, nastane po 5 dneh

> železo je v hemosiderinu v trivalentni obliki (Fe3+)

> nastaja tudi v celicah, kjer je železo vezano v encimih

- skladišči se v makrofagih vranice, jeter in kostnega mozga --> kopičenje v organih je hemosideroza

> lokalna - omejene krvavitve, sistemska - kronični zastoji krvi v organih, generalizirana - hemoliza

siderin in hemosiderin sta v bistvu enaka, razlikujeta se le po izvoru!

Hematoidin

- je hemoglobinogeni pigment, ki nastane patološko zunaj celic, ko v tkivu razpada kri

> področja krvavitev (3 tedne po krvavitvi)

> ne vsebuje železa, kemično je enak bilirubinu - berlinska reakcija je negativna

> rjavorumeni ali rdeče rumeni rombasti kristali in iglice

Hematin

- je spojina, ki nastane iz hemoglobina po stiku s solno kislino (HCl) in je v obliki rjavih kristalov

Žolčna barvila

- nastanejo iz hemoglobina (jetra 2/3, kostni mozeg, vranica, bezgavke 1/3)

- so sestavni del žolča in mu dajejo barvo (bilirubin --> rumena, biliverdin --> zelena barva)

Front 132

Posledice hemosideroze

Back 132

- majhne količine hemosiderina v tkivu so brez posledic

- večje količine --> nekroza makrofagov --> kronična vnetja --> fibroza, inkalcinacije --> žarišča siderokalcinoze (zunajcelični hemosiderinski kompleksi)

> siderofibrozni vozlički (telesca Gandy-Gamma)

Front 133

Hemokromatoza

Back 133

Je generalizirana sideroza.

- nutricijska sideroza (govedo, ovce, ki dobijo s hrano in vodo veliko železa)

- fetalna hemosideroza novorojenih dispeptičnih telet (odlaganje hemosiderina v jetrih

Front 134

Dokazovanje železa v tkivih

Back 134

Lahko dokažemo samo železo, ki ni vezano z beljakovinami!

- berlinsko modrilo za Fe2+

- Turnbull blau za Fe3+

Front 135

Zlatenica (icterus)

Back 135

Je patološka pigmentacija z žolčnimi pigmenti

Je znak povečane količine bilirubina v krvi (hiperbilirubinemija) ali vdora žolča v kri (holemija)

Front 136

Morfološke spremembe pri zlatenici

Back 136

Makroskopsko:

- rumeno obarvanje tkiv (najmočneje tkiva, ki vsebujejo elastična vlakna - koža, beločnice, aorta, velike krvne žile, tudi nekrotična tkiva in skorja ledvic)

- pri holemiji je zlatenica zelenkaste barve (icterus viridis)

Mikroskopsko:

- lažje oblike - ni sprememb

- močnejša zlatenica

> rumenozelena zrnca v citoplazmi jetrnih celic

> žolčni trombi v lumnu žolčnih kapilar

> žolčni cilindri v žolčnih kanalih (=holestaza)

> rumenozelena zrnca v celicah ledvičnih kanalov ali večja zrnca in cilindri v lumnu

Front 137

Metabolizem hemoglobina in žolčnih barvil

Back 137

Bilirubin je netopen --> prehaja v kri in se veže z albumini v hemobilirubin (bilirubin I ali prehepatični bilirubin) --> fagocitoza v hepatocite --> odcepitev beljakovine, konjugacija z glukuronsko kislino --> vodotopen pigment holebilirubin (bilirubin II ali posthepatični bilirubin) --> izločanjem z žolčem v žolčnik --> odcepitev glukuronske kisline --> prosti bilirubin ali biliverdin --> črevo --> urobilinogen --> urobilin ali sterkobilin (del se ju ponovno resorbira)

Front 138

Prehepatična ali hemolitična zlatenica (hiperfunkcijska zlatenica)

Back 138

Je posledica povečanega razpada Er --> sproščanje velikih količin Hb

- posledično je povečena količina hemobilirubina in hiperbilirubinemija

- hemobilirubin je netopen, ne more se izločiti skozi glomerule, ostane v krvi in obarva tkiva

- poveča se tudi proizvodnja in izločanje žolča v črevo --> močnejše obarvanje fecesa, razširjen žolčnik, poln žolča

Vzrok:

- isti kot pri hemolizi - toksini, spojine arzena, bakra, saponini, venomi, infekcije, transfuzija napačne krvi...

Front 139

Zlatenica novorojencev

Back 139

Fiziološka zlatenica novorojencev (icterus neonatorum)

- posledica normalnega razpada odvečnih eritrocitov, ki jih je pred rojstvom več kot po rojstvu in pomanjkljivega delovanja sistema za konjugacijo žolčnih pigmentov

Nefiziološka zlatenica novorojencev (icterus gravis neonatorum - erithroblastosis fetalis)

- je znak prirojene hemolitične anemije

Front 140

Hepatična ali hepatocelularna zlatenica (retencijska, hepatotoksična, parenhimska zlatenica)

Back 140

Je najpogostejša oblika zlatenice domačih živali, nastane zaradi poškodbe jetrnih celic.

Vzrok:

- predvsem toksične in dietetične okvare jeter

- lahko se kombinira s prehepatičnim ikterusom

Lažje oblike:

- bilirubin se še vedno konjugira, zaradi uničenja žolčnih kapilar zastaja žolč v žolčnih kanalčkih (holestaza), od tu vdre v Dissejeve prostore, od tu v limfo in kri

Težje oblike:

- bilirubin se ne izloča več --> manjše količine žolča, ki se primešajo fecesu --> svetlejši feces

- zaradi okvare hepatociti sprejemajo manj bilirubina, posledica je bilirubinemija I in II (nekonjugirani in konjugirani bilirubin)

- holebilirubin se izloča tudi z urinom (bilirubinurija)

Front 141

Posthepatična zlatenica (obstrukcijska)

Back 141

Nastane zaradi mehanskih ovir, ki preprečijo odtekanje žolča v črevo

- zamašitev žolčevoda s paraziti, zaradi pritiska tumorja, oteklina papile zaradi vnetja, žolčni kamni

Žolč zastaja v žolčnih kanalih in žolčnih kapilarah, nato vdre v sinusoide in limfne žile

- v kri pride žolč z vsemi sestavinami, ne samo bilirubin I, posledica je holemija, z veliko bilirubina II; holemična nefroza

- žolčna barvila se ne izločajo v feces --> steatoreja

Front 142

Posledice zlatenice

Back 142

- Je reverzibilna, če odstranimo vzrok

- Žolčni pigmenti niso zelo toksični, bolj so toksične žolčne kisline, ki povzročajo degeneracijo in nekrozo celic

- odlaganje sestavin žolča v ledvicah ima za posledico holemično nefrozo

Front 143

Psevdoikterus

Back 143

- ni afinitete za elastična vlakna!

- prehrana z velikimi količinami karotinov, pri motnjah v metabolizmu vitamina A, pikrinska kislina, akriflavin, kronični nefritis - pri uremiji (urohrom)

Front 144

Mioglobin

Back 144

(= mišični hemoglobin)

- Je v mišičnih celicah

- Je iz beljakovine (globina) in ene molekule hema

> molekulska teža 17.000 Da

> večja afiniteta za kisik kot Hb, je rezervoar kisika

> v krvi ga normalno ni

> nastaja in se razgrajuje v mišičnih celicah

> barva mišičnih celic z več mioglobina je bolj intenzivno rdeča

Oblike mioglobina:

- mioglobin - intenzivno rdeč

- oksimioglobin - svetlordeč

- metmioglobin - rjav

Pigmentirani produkti mioglobina - podobni produktom hemoglobina, nimajo posebnega pomena (miosiderin, žolčna barvila)

Front 145

Patološko spročanje mioglobina iz mišic

Back 145

Vzrok:

- poškodbe mišic, voskasta degeneracija, ishemija

Posledice:

- mioglobinemija, mioglobinurija, lahko kromoproteinska nefroza, uremija in smrt

- praznična bolezen (nedeljska bolezen, akutna rabdomioliza)

Front 146

Postmortalna pigmentacija s hemoglobinom

Back 146

- postmortalna hemoliza - sproščanje Hb iz razpadajočih Er

- postmortalna imbibicija - sproščeni hemoglobin obarva tkiva intenzivno rdeče

Pomembno razlikovati od intravitalnih sprememb (krvavitve, intravitalna hemoliza, polnokrvnost) in mioglobina, kadar se pojavljata v urinu (mioglobinurija, hemoglobinurija!)

Front 147

Melanin

Back 147

Je črnorjav do črn zrnat pigment, ki je derivat tirozina

- nastaja v melanocitih pod vplivom hormonov

- melanotropin pospešuje, melatonin zavira

- pigment je skladiščen v celicah v telescih, imenovanih melanosomi

- v druge vrste celic (npr. bazalne celice epidermisa) pride preko dendritskih podaljškov, s katerimi se povežejo melanociti in epitelne celice

- sekundarno fagocitozo melanina opravljajo makrofagi, ki jih imenujemo melanofori - skladiščijo in prenašajo pigment, sami ga ne proizvajajo

- fiziološka lokalizacija: koža (epidermis), dlake, sluznice, šarenica, žilnica in mrežnica, substantia nigra (CŽS), možganske ovojnice, notranji organi dvoživk, rib, plazilcev

Front 148

Patološko povečana pigmentacija z melaninom

Back 148

- hipermelanoza: na mestih, kjer se pojavlja normalno

> lokalna (acanthosis nigricans) - pri endokrinih motnjah

> splošna (Cushingov sindrom) - hiperadrenokorticizem

- melanoza (= heterotropna pigmentacija): na mestih, kjer ga normalno ni (različne živalske vrste) (melanosis maculosa)

- novotvorbe (melanocitom, maligni melanom)

- pigmentirani, nepigmentirani; maligni, benigni

Front 149

Pomanjkljiva pigmentacija z melaninom

Back 149

- prirojena, pridobljena

- hipomelanoza

- Chediak-Higashi sindrom - prirojen lizosomski defekt z orjaškimi lizosomi

- amelanoza

- albinizem - genetska okvara v delovanju tirozinaze - ni proizvodnje melanina (generalizirano)

- vitiligo - lokalno idiopatsko pomanjkanje melanina v koži

- depigmentacija

- fiziološke (konji belci; starostno)

- patološke (levkopatija, levkoderma) - poškodba melanocitov (mehanično, infekcije - durina); pomanjkanje Cu (volna)

- psevdomelanoza (postmortalno)

Front 150

Lipopigmenti (lipogeni pigmenti)

Back 150

So maščobe, ki vsebujejo pigmente.

- nastajajo pri oksidaciji in polimerizaciji nenasišenih maščobnih kislin

- lipofuscin

- ceroid

Front 151

Lipofuscin

Back 151

Je rumenorjav pigment, ki se tudi normalno pojavlja v parenhimskih celicah (v rezidualnih telescih)

- "pigment obrabe" - najpogosteje hepatociti, miokardiociti, nekatere živčne celice, NO; pomanjkanje vitamina E pospešuje kopičenje lipofuscina

- patološko: lipofuscinoze

- heterokronično ali heterometrično pojavljanje

- rjava atrofija (atrophia fusca), lipofuscinoza ledvic, črevesja

Front 152

Ceroid

Back 152

Je lipofuscinu podoben rjav pigment, ki se pojavlja v makrofagih

- je na kisline odporna (acidorezistentna) oblika lipofuscina

Vzrok za nastanek:

- nastane v tkivih, v katerih je maščoba in v katerih je onemogočena oksidacija lipidov

- tkiva po krvavitvah, v okolici vnetij, nekroz, v lipocitih, v ovariju, pri pomanjkanju vitamina E

Front 153

Ceroidozi podobna pigmentacija lipocitov in ohronoza

Back 153

Ceroidozi podobna pigmentacija lipocitov

• Pri hranjenju salmonidnih rib s hrano, ki vsebuje preveč nenasičenih maščobnih kislin (jetrna ceroidoza)

• Bolezen rumenega maščevja ali nutricijski panikulitis (pomanjkanje vit.E) pri več vrstah živali – podgane, nerci, mačke, psi, prašiči

• Steatitis žrebet– podobna etiologija kot zgoraj

• Nevronalna ceroidna lipofuscinoza

Ohronoza

• sivo do črno obarvanje hrustanca zaradi prirojene motnje razkroja tirozina ali kronične zastrupitve s fenoli

Front 154

Eksogeni pigmenti

Back 154

Pridejo v organizem od zunaj - imajo svojo lastno barvo ali pa barvo dobijo v organizmu, ko se vežejo na določene spojine.

Vnos v organizem:

- vdihavanje, s hrano, z vodo, z zdravili

(preho dihal, prebavil, kože)

- v organizmu ostanejo trajno ali začasno (na mestu vnosa ali drugje)

Pomen in posledice: odvisni od kemične sestave pigmentne snovi

- inertne snovi

- snovi, ki povzročajo akutno ali kronično vnetje, nekrozo, brstenje veziva, tumorje

Front 155

Pnevmokonioza

Back 155

Vnetne fibroze, ki so posledica vdihanih pigmentov ali drugih trdnih delcev, npr. kovin

- antrakoza

- halikoza

- silikoza

- sideroza

- azbestoza

Front 156

Različni eksogeni pigmenti

Back 156

- antrakoza (premogov prah, saje)

- silikoza (silikatni prah)

- halikoza (delci prahu, kamenja)

- sideroza (delci kovin - železa)

- azbestoza (delci azbesta)

- argiroza (odlaganje srebra - resorpcija iz zdravil)

- saturnizem (zastrupitev s svincem - svinčev rob na dlesnih)

- merkurializem (zastrupitev z živim srebrom)

- bizmutove soli

- tetovirni pigmenti

Front 157

Posebni eksogeni pigmenti

Back 157

- fitopigmenti - mezenterialne bezgavke starejših prežvekovalcev

- lipohromi - karotenoidi

> odlagajo se posebno v tkivih, kjer je holesterol

> hepatična karotenoza - se lahko zamenja z zlatenico, ker se v jetrih kopičijo karotenoidi

- barvilo črne murve - vijoličasta koža

- želod - rjava maščoba

- tetraciklini - rumena barva kostnega tkiva in dentina

- zelena barva - eozinofilni miozitis, gnoj, mieloidne novotvorbe

Front 158

Impregnacije in inkrustacije

Back 158

Nastanejo, ko se v tkivu obarjajo trdi presnovni produkti

- anorganske in organske spojine ali njihove soli

- kalcij (kalcifikacija, inkalcinacija, poapnevanje)

- urati (urikoza)

- oksalati (oksaloza)

- sulfonamidni kristali

Front 159

Kalcifikacija

Back 159

Je odlaganje kalcijevih soli v tkivo

- fiziološko

- patološko

- normalna količina kalcija v organizmu: 2%

- trdna oblika

> kosti, zobje

> mobilen, vezan

- raztopljen

> v krvi, v telesnih tekočinah

> pomembno razmerje s fosforjem

> hipokalcemija, hiperkalcemija

Front 160

Fiziološka vloga kalcija v organizmu

Back 160

- osifikacija

- strjevanje krvi

- krčljivost prečnoprogaste in gladke mišičnine

- vzdražljivost živcev

- tesnenje sten krvnih žil

Front 161

Fiziološka kalcifikacija

Back 161

= mineralizacija

Trda tkiva:

- kalcijev fosfat (85%)

- kalcijev karbonat (10%)

- ostalo primesi

- alkalna fosfataza

- hormoni:

> parathormon, kalcitonin

- vitamini D, A, C

Front 162

Patološka kalcifikacija

Back 162

- heterotropna (distopna) kalcifikacija

- patološka osifikacija

Front 163

Heterotropna (distopna) kalcifikacija

Back 163

- je odlaganje kalcijevih soli v mehka tkiva

- zunaj kosti oz. zob

- predvsem v obliki kalcijevega fosfata in kalcijevega karbonata

Patogeneza:

- distrofične kalcifikacije

- metastatske kalcifikacije (pri hiperkalcemiji)

- kalcifilaksijski sindrom

- idiopatske kalcifikacije

Front 164

Distrofična kalcifikacija (calcificatio dystrophica)

Back 164

Nastane na mestih, kjer je tkivo spremenjeno tako, da omogoča obarjanje kalcijevih soli

- v mrtvem tkivu nastane alkalno okolje, ki omogoča obarjanje Ca soli

- kalcifikacija mrtvega tkiva

- primeri: sirasta nekroza pri TBC, nekroza ledvičnega epitela, voskasta degeneracija mišic, odmrle ličinke parazitov, nekroza maščobnega tkiva

- kalcifikacija degeneriranega tkiva

- primeri: fibrozno tkivo brazgotin, kronična vnetja, vezivnotkivne ovojnice okrog tujkov, nucleus pulposus medvretenčnih diskov, anoksični deli novotvorb

- kalcifikacija patoloških produktov

- primeri: vnetni eksudati (fibrin, gnoj, trombi) --> psevdokonkrementi

- senilna kalcifikacija

- kalcifikacije hrustanca (sklepni, grlni, sapnik, rebra)

Front 165

Morfološke spremembe pri distrofični kalcifikaciji

Back 165

Makroskopsko:

- majhne količine - brez sprememb

- močnejše spremembe

> na površini in prerezu organa so bele nepravilne okrogle pege, zelo trde konsistence

- lahko otrdi cel organ - petrifikacija

Mikroskopsko:

- nepravilna zrnca

> različno velika od zelo majhnih - komaj vidnih do dokaj velikih

> s HE temno modra

- metode za dokazovanje kalcijevih soli

> hematoksilin (temno modro)

> von Kossa (črna barva)

> alizarin (rdeče)

Front 166

Vzroki in posledice distrofične kalcifikacije

Back 166

Vzroki:

- slabo poznani - verjetno naraščanje pH v tkivu, ki omogoči obarjanje soli

Posledice:

- odvisno od vzroka kalcifikacije, njenega obsega in lokalizacije

Front 167

Metastatska kalcifikacija (calcificatio metastatica)

Back 167

Je obarjanje kalcijevih soli v nepoškodovana tkiva zaradi motenj v presnovi kalcija in fosforja

- je posledica hiperkalcemije različne etiologije

Vzroki hiperkalcemije:

- hiperparatiroidizem

- premočna absorpcija Ca iz črevesja

- hiperadrenokorticizem

- destruktivna razgradnja kosti

- novotvorbe

Front 168

Hiperparatiroidizem

Back 168

Primarni:

- vzrok: benigne in maligne novotvorbe obščitnice

- redek

Sekundarni (renalni):

- vzrok: insuficienca ledvic

> zmanjšano izločanje fosforja z urinom --> porast fosforja v krvi (hiperfosfatemija) --> hipokalcemija --> hiperplazija obščitnice --> hiperparatiroidizem --> demineralizacija kosti (osteorenalni sindrom) --> distopične kalcifikacije elastičnega tkiva

Front 169

Premočna resorpcija Ca iz črevesja

Back 169

Vzrok:

a) hipervitaminoza D

- hipervitaminoza D --> hiperkalcemija --> kalcifikacije sten arterij in drugih tkiv

b) kalcinogene substance iz rastlin

> družine Solanum, Cestrum, Trisetum

- vsebujejo snovi, podobne aktivni obliki vitamina D (1,25 dihidroholekalciferol) --> stimulacija sinteze proteina za vezanje in resorpcijo kalcija v črevesju

- enzootska kalcinoza govedi

Front 170

Hiperadrenokorticizem, destruktivna razgradnja kosti, novotvorbe

Back 170

Hiperadrenokorticizem

- je posledica motenj v izločanju hormonov skorje nadledvične žleze --> distopične kalcifikacije (pljuča, koža, skeletna mišičnina)

Destruktivna razgradnja kosti

- posledica novotvorb, nekaterih oblik vnetja

> metastatski karcinomi, multipli mielom

Novotvorbe

- hiperkalcemija, ki se pojavlja pri novotvorbah (paraneoplastični sindrom) in je posledica izločanja snovi, podobnih paratiroidnemu hormonu

> limfom

Front 171

Morfološke spremembe pri metastatski kalcifikaciji

Back 171

Makroskopsko in mikroskopsko:

- podobno kot pri distrofični kalcifikaciji

> odlaganje kalcija v celicah (mitohondriji, lizosomi)

> odlaganje kalcija zunaj celic - vezanje na proteoglikane v medceličnini (elastična, kolagena vlakna, bazalne membrane)

Front 172

Najpogostejše lokalizacije metastatske kalcifikacije

Back 172

Pljuča (alveolarni pretini)

- hipervitaminoza D, odpovedi ledvic, hiperparatiroidizem, lahko hiperadrenokorticizem (Cushingov sindrom)

Ledvice (preme arterije, bazalne membrane in epitel premih kanalčkov, glomeruli intersticij) = nefrokalcinoza

> posebno vzporedno s hiperparatiroidizmom

Želodec (krvne žile in elastična vlakna v lamini muscularis)

Srce (mišična vlakna)

Front 173

Kalcifilaksijski sindrom (calciphylaxis)

Back 173

Je odlaganje kalcija v senzibiliziranem organizmu, ki ga sproži parathormon ali vitamin D (= senzibilizacijska dejavnika)

> senzibilizacijski dejavnik mobilizira Ca iz skeleta, posledica je hiperkalcemija

- kalcifilaksija nastane po s/c, i/v ali i/per aplikaciji organske snovi, ki povzroči odlaganje kalcija na mestu aplikacije (v koži ali notranjih organih)

> pujski: po aplikaciji kombinacije vit D in Fe nastanejo depoji kalcija na mestu aplikacije ali v notranjih organih

Front 174

Idiopatska kalcifikacija (calcificatio idiopatica)

Back 174

Nastane brez predhodne hiperkalcemije ali primarne poškodbe tkiva.

- primer:

> calcinosis circumscripta (apneni protin)

- koža, podkožje, jezik

- odlaganje kalcija + granulomatozno vnetje

> corpora Gady-Gamna v vranici

- hemosiderin + kalcij (=siderokalcinoza)

Front 175

Patološka osifikacija

Back 175

Je okostenevanje (nastajanje kostnine) na mestih, kjer to ni običajno.

- načini nastajanja patološke osifikacije:

> na mestih distrofične kalcifikacije

- fibroblasti se spremenijo v osteoblaste, ki proizvajajo kostnino, lahko nastane tudi kostni mozeg

- primer: sirasta nekroza pri TBC

> mesta brez predhodne kalcifikacije (=metaplazija)

- primer: brazgotine, kopitni hrustanci, grlni hrustanci

Front 176

Urikoza - protin (uricosis, diathesis urica)

Back 176

Je odlaganje soli sečne kisline (uratov)

- endogeni in eksogeni nukleoproteidi in purinske baze --> sečna kislina --> oksidacija v alantoin z encimom urikazo --> izločanje s sečem kot urea (sečnina)

> pri pticah in plazilcih se sečna kislina ne razgradi v alantoin, 80% se je izloči kot sečna kislina

> primati in ljudje nimajo urikaze

> psi dalmatinci - zmanjšana stopnja presnove v alantoin, več sečne kisline v urinu --> pogostejši uroliti

Pojavljanje:

- človek, ptice, plazilci

- domači sesalci - redko

Front 177

Hiperurikemija

Back 177

Je povečana količina sečne kisline v organizmu

- ker nastaja v večji količini

- ker se ne izloča v dovolj veliki količini

- posledica je odlaganje uratov v tkiva, predvsem v tista z veliko kolagena in proteoglikanov v medceličnini (hrustanci) = urikoza

Front 178

Urikoza ptic

Back 178

Sklepna/visceralna

- urikozni artritis in periartritis, tofi oz. spremembe na serozah

Vzroki:

- obstrukcija kanalov ledvic, pomanjkanje vode, vnetja, degenerativne spremembe v ledvicah, dednost, avitaminoza A

Front 179

Morfološke spremembe pri urikozi

Back 179

Makroskopsko:

- kredasto bele obloge ali mase

> lokacija odvisna od oblike

Mikroskopsko:

- uratni sedimenti v obliki igličastih kristalov okrog njih nekroza in vnetna reakcija

> sekundarna fibrinozna vnezja seroz, kasneje organizacija

> večjedrni makrofagi (tujkovi gigantociti)

Front 180

Uratni infarkti

Back 180

Infarkti sečne kisline

- je odlaganje uratov v ledvicah v neonatalnem obdobju (sesni pujski)

- vzrok: povečan razpad eritrocitov, anoreksija in premalo tekočine, hipotermija, ki jo spremlja povečana prepustnost glomerulov

Front 181

Oksaloza

Back 181

Je obarjanje soli oksalne kisline.

- spremembe podobne urikozi - predvsem v ledvicah

- oksalemija in hiperoksalurija

- prežvekovalci so odporni (razgradnja v vampu)

Vzrok:

- rastline, ki vsebujejo veliko oksalne kisline (rabarbara)

- nekateri alkoholi (etilen glikol - antifriz)

Front 182

Odlaganje sulfonamidnih kristalov

Back 182

Je odlaganje kristalov sulfanomidov v ledvičnem mehu in sredici ledvic.

- sulfanomidna nefroza

Vzrok:

- dolgotrajnejša terapija z visokimi dozami sulfanomidov, posebno, če primanjkuje vode

Front 183

Konkrementi - kamni

Back 183

Kamni ali konkrementi so gmote med seboj zlepljenih trdnih snovi, ki so podobne kamnom.

- ležijo prosto v votlih organih

> prebavila, ledvice, žleze

Stanje zaradi kamnov je kalkuloza ali litiaza (calculosis, lithiasis)

Vrste kamnov:

- pravi konkrementi

- psevdokonkrementi

Front 184

Pravi konkrementi

Back 184

Pravi konkrementi so trdne (kristaloidne ali koloidne) tvorbe, ki ležijo prosto v telesnih votlinah ali izvodilih.

- imajo stromo iz organskih snovi, ki jih povezujejo anorganske snovi

Sediment

- so oborine anorganskih snovi, ki nimajo organske strome

Front 185

Mehanizem nastanka pravih konkrementov

Back 185

Obarjanje soli iz tekočine, ki se nahaja v votlem organu ali njegovih izvodilih.

Vzrok:

- motnja v normalnem odtekanju sekretov in ekskretov

- vnetje organa in vnetne primesi v sekretu ali ekskretu

- bakterije v sekretu ali ekskretu

- sestava hrane, konstitucijski dejavniki, presnovne motnje

Front 186

Način nastajanja in morfološka zgradba konkrementov

Back 186

Način nastajanja (lithogenesis)

- zlepljanje majhnih oborin (mikrolitov)

- "kristalizacijska jedra" --> dodajanje organskih in anorganskih snovi --> konkrement

Morfološka zgradba

- koncentrična, slojevita

- žarkasta

- kombinirana (slojevito-žarkasta)

- žarkasto jedro, slojevita lupina

Front 187

Kemična zgradba in videz kamnov

Back 187

Kemična zgradba

- odvisna od mesta nastanka in sestave izločkov organa

- kalcijeve soli, fosfati, magnezijeve soli, sečna kislina, oksalna kislina, cistin, holesterol...

Barva - odvisna od kemične zgradbe

Velikost in oblika - zelo različna

Front 188

Posledice konkrementov

Back 188

- vnetja zaradi mehanskega draženja

- dekubitalna nekroza stene organa

- perforacija nekrotične stene

- krvavitve zaradi perforacije ali rupture

- organizacija vnetnih področij

- vkleščenje v kanalu in zastajanje izločkov

Front 189

Vrste pravih konkrementov

Back 189

- sečni kamni - uroliti (urolithiasis)

- žolčni kamni - holeliti (cholelithiasis)

- slinski kamni - sialoliti (sialolithiasis)

- zobni kamen (cremor dentium)

- črevesni kamni - enteroliti (enterolithiasis, calculi intestinales)

Front 190

Psevdokonkrementi

Back 190

Mehanizem nastanka je drugačen kot pri pravih konkrementih.

- vzrok:

a) vnetni produkti, ki se zasušijo in impregnirajo z anorganskimi solmi

- vnetni psevdokonkrementi, npr. v starejših abscesih, prepuciju, v jajcevodu, trombi v arterijah...

b) rastlinska vlakna, živalske dlake

- fito- in trihobezoarji v predželodcih, debelem črevesu

- vsebina prebavil, zlasti fecesa

- konglobate (konj), koproliti (psi, mačke), sabura (konj, prašiči)

Front 191

Odgovor na poškodbo

Back 191

- odziv na poškodbo (stres, rano...) celice je povečana ali zmanjšana aktivnost celice.

> pomeni nekaj drugega, kot stimulacija celice

- nov, vmesni izraz je perturbacija celice - motnja, vznemirjenje

- mehanizmi odgovora celice na poškodbo še niso dobro pojasnjeni!

> dokaj dobro je pojasnjen odgovor celice na stresno delovanje, ki ga povzroči zvišana temperatura

> slabše so poznani odgovori celic na rane, na poškodbe, ki jih povzročajo toksini neposredno ali pa posredno z nastankom toksičnih metabolitov v celici

Front 192

Primeri stresnega delovanja na celice

Back 192

- odgovor celice na stresno delovanje zvišane temperature

- odgovor na rano v posamični celici in na rano v plasti med seboj povezanih celic

- odgovor na poškodbo celice s toksini

- odgovor na poškodbo celice s prostimi radikali

Front 193

Odgovor celice na stresno delovanje zvišane temperature

Back 193

Odziv celice na zvišano temperaturo je odgovor na toplotni šok ("heat shock" (HS) odgovor)

> najstarejši možni odziv, filogenetsko zelo star

> 50% homologije pri prokariontih in eukariontih

- HS odgovor omogočajo HS proteini (HSP), ki so v nizkih količinah vedno v celicah (se ne izločajo)

> univerzalni HSP (90, 70 in 20 kD)

> ubiquitin (ubikvitin; HSP s 76 rezidui)

- pomen HS odgovora

> pomemben za preživetje, deluje samo v celicah

- pod njihovim delovanjem se poveča toleranca celice na nek dražljaj, npr. na določeno temperaturo

Front 194

Odgovor na rano v posamični celici in na rano v plasti med seboj povezanih celic

Back 194

Posamična celica:

- poškodba celične membrane, izlivanje protoplazme, koagulacija protoplazme v rani, ustavitev iztekanja protoplazme (površinska precipitacijska reakcija)

> Ca++

Plast celic (epitelijski sistemi):

- sporazumevanje preko stikov ("gap junction")

> Ca++ in drugi dvovalentni ioni

- po poškodbi se prehodi med poškodovano celico in njenimi sosedami zaprejo

> nastanek ionske bariere

> preprečitev iztekanja ionov in živih celic

Front 195

Odgovor na poškodbo celice s toksini

Back 195

Delovanje preko različnih mehanizmov

- toksično delovanje na dihanje, blokiranje črpalk v membranah, poškodbe citoskeleta, inhibicija sinteze proteinov, poškodba lizosomov, poškodbe ER

Mnogi toksični dejavniki so sami po sebi neškodljive molekule

- njihovo toksično delovanje je v tem, da med predelavo v ER sprožijo nastajanje zelo toksičnih prostih radikalov

Front 196

Prosti radikali

Back 196

Prosti radikali so atomi ali molekule z neparnimi elektroni na najbolj zunanji krožnici.

So zelo nestabilni in zato zelo reaktivni.

- obstajajo samo nekaj milisekund

- potujejo lahko samo na zelo majhni razdalji nekaj delcev mikrometra

- v celici sprožijo verižne reakcije, ki so lahko zelo destruktivne

> njihov obstoj ugotavljamo samo posredno

Front 197

Nastanek poškodbe, ki jo povzročijo prosti radikali

Back 197

Trifazno delovanje - začetna faza, faza širjenja, zaključna faza

- sprostitev močnega oksidanta (npr. OH˙)

- serija reakcij

- okvare makromolekul v celici

> deformacija, razlom, navzkrižno vezanje molekul lipidov, ogljikovih hidratov, proteinov, celo DNK

Front 198

Primeri prostih radikalov

Back 198

Kisik (O2), ki pri redukciji sprejme manj kot štiri elektrone, se spremeni v eno od možnih oblik prostih radikalov

- en elektron:

> nastane superoksidni anionski radikal, ki reagira z Fe3+ in ga reducira v Fe2+

- dva elektrona:

> nastane vodikov peroksid

> v prisotnosti Fe nastane hidroksilni radikal (OH˙), ki lahko reagira s skoraj vsako organsko molekulo

Front 199

Obramba pred prostimi radikali

Back 199

Potujoči encimski čistilci

- superoksid dismutaza

- katalaze

- peroksidaze

Antioksidanti (topni v vodi in maščobah)

- alfatokoferol, beta karoten, askorbinska kislina

- glutation, ceruloplazmin

Front 200

Življenje in smrt

Back 200

Več nivojev življenja

- celo telo

- posamezni organi

- posamezne celice

- celični organeli (deloma)

> razlika med živim bitjem in neživim objektom

Smrt je končna posledica poškodbe celice - normalni ciklusi v življenju in smrti celic ne morejo biti prekinjeni, ne da bi bilo pri tem ogroženo življenje osebka.

Čas smrti je točka brez vrnitve - je točka, od katere ni več možen povratek v živo obliko.

Front 201

Teorije o celični smrti

Back 201

Poskušajo pojasniti, kaj je vzrok smrti celic in kdaj je celica nepovratno poškodovana.

- lizosomalna teorija

- mitohondrialna teorija

- teorija o denaturaciji proteinov (HS odgovor)

- padec ATP

- inhibicija sinteze proteinov

- izguba kalija in povečana količina natrija

- teorija o peroksidaciji lipidov (prosti radikali)

- povečana permeabilnost plazemske membrane

- povečana permeabilnost membrane, ki ji sledi pritok kalcija v celico (delovanje fosfolipaz)

Front 202

Kdaj je celica mrtva?

Back 202

Ni točno določene metode, s katero bi lahko določili kdaj je celica umrla

- sekundarne spremembe se začnejo v mrtvi celici pojavljati po 12 do 24 urah:

> razpadanje jedra (nekroza)

Še vedno iščejo metode, ki bi omogočile prepoznati celice, ki so mrtve nekaj minut ali nekaj ur.

- težava je razlikovanje reverzibilnih poškodb od sprememb zaradi smrti, ki je nastala pred kratkim

> pri obeh se pojavi permeabilnost celične membrane

- izjema so apoptotične celice

Front 203

Oblike celične smrti

Back 203

Naključna smrt

- povzroči jo travma, vročina, mraz, dehidracija, zastrupitev, pomanjkanje kisika, histološka fiksacija

- način kako pride do smrti pri delovanju različnih dejavnikov najbrž ni enak pri vseh

> tudi spremembe, ki nastanejo v celici so različne

- dobro je pojasnjen samo en način, to je smrt zaradi ishemije

- ishemično smrt spremlja nabrekanje celice (onkoza)

Samomor celice - apoptoza

S celicami ubijalkami - morfološke spremembe podobne apoptozi

Front 204

Morfološke oblike in scenariji celične smrti

Back 204

Morfološke oblike celične smrti:

- naključna smrt

- apoptoza

Scenariji celične smrti:

- ishemija

- programirana celična smrt

- ubijanje celice

Morfološko obliko in scenarij pogosto istovetijo - napačno!

Morfološko večina celic umre na enega od dveh možnih načinov:

1) nabreknejo, njihovo jedro se raztopi in izgine s procesom avtolize

2) se skrčijo, njihovo jedro se zgosti in razlomi v procesu kariorekse, na način, ki ga imenujemo apoptoza

Front 205

Avtoliza

Back 205

Postmortalna avtoliza

- ne poteka samostojno, vzporedno prihaja tudi do denaturacije proteinov, čeprav veliko počasneje kot v živem organizmu

- najmočnejši v organih z veliko prebavnih encimov

Avtoliza in vitro

- kadar celica umre, se z njenimi proteini dogajata oba procesa - denaturacija in liza

Histološke spremembe pri lizi in denaturaciji

- odvisne od organa

- neobarvana jedra (izginevanje jeder)

> ledvice (glomeruli odporni, zaviti kanalčki zelo neodporni)

Morfološke spremembe

- podobne intravitalni nekrozi, vendar brez vnetne ali celične reakcije!

Postmortalne preiskave - truplo je potrebno po smrti čimprej ohladiti, da upočasnimo postmortalno avtolizo! TRUPLO, KI GRE V POSTMORTALNO PREISKAVO NIKOLI NE ZAMRZUJEMO - nastanejo artefakti zaradi zmrzovanja

Front 206

Vitalne sestavine celice, ki so zaradi delovanja različnih noks nepopravljivo okvarjene in povzročijo naključno smrt celice

Back 206

- celovitost celične membrane

- sistemi za proizvodnjo energije

- genetski kodon

Primeri:

- klostridiji

> izločajo lecitinaze, ki napadejo celično membrano in povzročijo njeno nekrozo

- anoksija (zaradi različnih vzrokov)

> povzroči anoksično poškodbo in posledično izgubo proizvodnje ATP, kar ima za posledico spremembe v celični membrani, vdiranje kalcija v celico, odpovedovanje natrijeve črpalke, vdiranje vode v celico in izhajanje kalija iz celice. Intracelularni kalcij vdre v mitohondrije in inhibira oksidativno fosforilacijo, posledica je porast glikolitične razgradnje glikogena in nastajanje mlečne kisline, ki zniža pH v celici. Sprememba ionov v celici in pH vodi v poškodbo membran lizosomov, sproščanje proteolitičnih encimov in smrt celice.

Front 207

Hipoksija

Back 207

Front 208

Nekroza

Back 208

Nekroza so morfološke spremembe, ki jih vidimo v celici potem, ko celica umre.

- je posledica celične smrti v živem organizmu, do katere privede nepopravljiva poškodba celice

- morfološko se vidi kot postopno izgubljanje strukture

Front 209

Razlikovanje pojmov celična smrt in nekroza

Back 209

Večina avtorjev ne razlikuje med celično smrtjo, ki jo definira "točka brez vrnitve" in nekrozo, to je spremembami, ki se dogajajo po smrti.

- nakjlučno celično smrt na splošno označujejo kot nekrozo

> če rečemo, da je celica umrla zaradi nekroze, je to isto, kot če bi rekli, da je klinična smrt nastopila zaradi avzolize

Nekateri avtorji poskušajo postaviti stvari na pravo mesto s tem, da za "smrt celice z nabrekanjem" ponovno uvajajo stari naziv onkoza

> je glavna oblika naključne smrti

- v nasprotju z apoptozo, ki je "smrt celice zaradi skrčenja"

Front 210

Morfološke oblike nekroze

Back 210

- koagulativna nekroza

- kolikvacijska ali likvefakcijska nekroza

- kazeozna nekroza

- gangrenozna nekroza

- maščobna nekroza

Oblika je odvisna od narave povzročitelja in vrste tkiva

Front 211

Koagulativna nekroza (necrosis coagulativa, necrosis coagulationis)

Back 211

Je nekroza, pri kateri prevladuje denaturacija beljakovin - najpogostejša oblika nekroze (v skoraj vseh organih)

Morfološke spremembe:

Makroskopsko

- področja nekroze so otekla, jasno omejena, svetlejša kot normalno in trše konsistence kot normalno

Mikroskopsko

- celični proteini koagulirajo (tudi proteolitični encimi), celična oblika ostane vidna (obris)

- nekrotične celice postanejo acidofilne

- sproži vnetni odgovor, neodvisno od vzroka nekroze, ki pa je razmeroma blag, ker v nekrotičnem področju ne nastaja veliko dražljivih snovi

- omejevanje področja z vezivom je počasno

- z napredovanjem nekroze se izgubijo tudi obrisi - delovanje lizosomalnih encimov celic, predvsem pa makrofagov

Front 212

Kolikvacijska ali likvefakcijska nekroza (necrosis colliquativa, liquefactio)

Back 212

Je nekroza, pri kateri prevladuje utekočinjenje mrtvega tkiva, v katerem je malo beljakovin, ter veliko maščob in vode

- je posledica hitre in popolne encimatske razgradnje celic

> primarno se pojavlja v možganih (malacija)

> sekundarno pri gnojenju (absces) in likvefakciji tuberkuloznega procesa pri TBC

Morfološke spremembe

- tkivo je mehko, homogeno, histološko brez prepoznavne strukture, svetlo obarvano z eozinom, lahko najdemo bakterije, veliko nevtrofilcev (razen v CŽS), kapsuliranje

Front 213

Kazeozna nekroza (necrosis caseosa)

Back 213

Je posebna oblika nekroze, pri kateri se poleg denaturacije beljakovin pojavljajo maščobe, ki dajo nekrotičnemu tkivu značilen videz.

- najpogosteje se pojavlja pri tuberkulozi, yersiniozi, psevdotuberkulozi, mikozah, občasno v tumorjih

Morfološke spremembe

- makroskopsko spominjajo spremembe na mehke sire, nekrotično tkivo je suho, drobljivo, lahko tudi kremasto (sekundarna heteroliza), belo, sivo ali rumenkasto

- celice postanejo zrnata eozinofilna masa amorfne maščobe in proteinov, v kateri morfološke podrobnosti povsem izginejo, pogosto se inkalcinira, inkapsulira

Front 214

Gangrenozna nekroza ali gangrena (necrosis gangraenosa, gangraena)

Back 214

Je nekroza, ki se ji pridruži delovanje zunanjih dejavnikov, ki delujejo na mrtvo tkivo.

Primarna - sledi travmi, pri kateri nastane krvni strdek ali mrtvo tkivo in anaerobni pogoji, primerni za razmnoževanje bakterij, ki so bile že prej v tkivu

Sekundarna - nastane v ishemičnem tkivu, ko vanj vdrejo gnilobne bakterije (gangrena črevesja pri strangulaciji)

Morfološke spremembe - so odvisne od povzročitelja (barva, plin, tekočina)

Front 215

Suha gangrena (gangraena sicca, mumificatio)

Back 215

Nekroza, ki se izsuši zaradi izhlapevanja vode, ne pride do gnitja; najpogosteje je posledica ishemije različne etiologije

- tkivo je suho, rjavočrne barve zaradi sulfhemoglobina

- mumificirano tkivo (štrleči deli) lahko odpade (mutilacija)

> popkovnica (fiziološko), telesne štrline, odmrli plodovi

Front 216

Vlažna gangrena (gangraena humida)

Back 216

Nekrozi tkiva se pridruži delovanje saprofitskih gnilobnih bakterij, ki vdrejo v mrtvo tkivo in tu najdejo primerno okolje za rast = gnilenje ali putrefakcija

- tkivo je zelenkasto do črno (sulfhemoglobin), kašasto (mehko), lahko edematozno, zelo smrdljivo - "gangrenozni vonj"

> indol, skatol, žveplovodik, maslena kislina

- tkiva: pljuča (aspiracijska pljučnica), hemoragični infarkti v pljučih, črevesju, dislokacije črevesja, puerperalne infekcije maternice, prekinitev obtoka v okončinah, dekubitus

- posledice: toksemija, sapremija, pogin

Front 217

Plinska gangrena (gangraena emphysematosa)

Back 217

V nekrotičnem tkivu zaradi delovanja bakterij, ki proizvajajo plin nastajajo plinski mehurčki in drugi smrdljivi produkti gnitja, pogosto tudi močni hemoragični edemi.

- bakterije vrste Clostridium spp.

> sistemske infekcije - šuštavec (Cl. chaovoei)

> lokalne infekcije - maligni edem ali parašuštavec (Cl. septicum, Cl. novyii tip A, Cl. perfringens tip A)

Morfološke spremembe

> predvsem v podkožju in mišicah, lahko tudi v notranjih organih: nekrotično, pogosto suho tkivo s plinskimi mehurčki (šuštenje!), lahko edem in krvavitve

Front 218

Maščobna nekroza, liponekroza (necrosis adiposa, liponecrosis)

Back 218

Je posebna oblika nekroze, ki se pojavlja v maščobnem tkivu.

- travma maščobnega tkiva in izhajanje maščobe iz celic, kar sproži vnetni odgovor (prehrambeni dejavniki, cirkulacijske motnje)

- encimatska razgradnja maščobe zaradi sproščanja lipaz, razpadanje vskladiščene maščobe v maščobne kisline, reakcija le-teh s kalcijevimi solmi (mila - saponifikacija)

> akutni pankreatitis

Morfološke spremembe

- kredasto beli precipitati v področjih nekroze - veliki do nekaj cm

- igličasti "margarinski" kristali = kristali maščobnih kislin, mila - modrikasto rožnato, amorfna; poapnela področja - temno modro

- vnetna reakcija, gigantociti tujkovega tipa

Postmortalna liponekroza - podobna intravitalni, vendar brez kalcifikacije in vnetne reakcije

Front 219

Spremembe v tkivu pri nekrozi

Back 219

Ob nekrozi se v nekrotični masi dogajajo tri vrste sprememb:

- akumulirajo se kalcijeve soli

> takoj, pod mikroskopom vidni po nekaj urah ali dnevih kot bazofilna zrnca, ki so manjša kot jedra; nekrotična masa lahko v celoti inkalcinira

- iz membran se sprosti holesterol, ki kristalizira v tanke ploščice (holesterolni kristali)

- membranski fosfolipidi se oblikujejo v mielinske figure

> mielinske figure so plasti fosfolipidnih dvoslojnikov v obliki krogel, valjev ali spiral

Dodatne spremembe zaradi dejavnikov okolja:

- nastanek gangrene

Front 220

Sproščanje molekul iz poškodovanih, umirajočih in mrtvih celic

Back 220

Te molekule so:

- kalij, encimi, sečna kislina, mioglobin in drugi proteini

Pomembne zato, ker:

- delujejo dražeče na okolno normalno tkivo

> sprožijo lokalno vnetno reakcijo

- lahko povzročijo splošne učinke

> toksični ali škodljivi na drugačen način

- lahko se zadržujejo v krvi

> so koristni za diagnostiko - npr. povečana količina določenih encimov v krvi (LDH - laktat dehidrogenaza, AST - aspartat aminotransferaza, ALT - alanin aminotransferaza, kreatinin in kreatin kinaza)

Front 221

Morfološke spremembe pri nekrozi na jedrih

Back 221

Front 222

Morfološke spremembe pri nekrozi v citoplazmi

Back 222

Liza

- izginevajo celični obrisi, vakuolizacija, slabše sprejemanje barvil (bleda barva)

Homogeniziranje (hialinoza)

- v začetku pogosta zrnatost citoplazme (podobna parenhimski degeneraciji), kasneje zgostitev citoplazme, intenzivnejše barvanje (eozinofilija), jasne celične meje

Front 223

Ekstracelularne morfološke spremembe pri nekrozi

Back 223

Vzrok:

- razpadanje sestavin medceličnine zaradi delovanja proteolitičnih encimov

Odvisne so od:

- vrste tkiva

> kolagen, elastična in retikulumska vlakna, sestavine kostnine, hrustanca, matriks

> nastanejo kasneje pri trdih tkivih

- stopnje in obsega nekrotičnega procesa

Front 224

Apoptoza

Back 224

Samomor celice - celična smrt s skrčenjem

Apoptoza je posebna oblika celične smrti ali natančneje posebna oblika celičnega samomora, z značilno morfologijo in tipom razpadanja molekule DNK

Apoptosis = odpadanje

Pojavlja se v številnih normalnih in patoloških procesih

> embriogeneza, rast, atrofija, toksične poškodbe, virusne infekcije, imunski odgovor, tumorji

Front 225

Morfološke značilnosti tipične apoptoze

Back 225

- celica se skrči in njena citoplazma se zgosti

- kromatin se nakopiči v ostro omejenih gostih masah, ki ležijo ob jedrni membrani

- jedro lahko razpade v okrogle delce (karioreksa)

- na celični površini se pojavijo vzbrsti, ki težijo k razpadanju v majhna, okrogla, eozinofilna telesca

> apoptotična telesca (lahko vsebujejo delce jedra)

- makrofagi ali sosednje celice fagocitirajo ostanke

- biokemija procesa:

> značilno, nenaključno, internukleosomalno cepljenje molekule DNK

Front 226

Odstranjevanje apoptotičnih telesc

Back 226

Več načinov:

- izločanje v lumen (površinski epiteliji)

- fagocitiranje z makrofagi, ki ležijo v bližini

- lahko jih predelajo sosednje celice ("kanibalizem")

Pri nekrozi nastane vnetna reakcija in odstranjevanje mrtvih celic z makrofagnimi celicami!

Front 227

Kdaj in kje se uporablja apoptoza?

Back 227

Apoptoza se uporablja na tistih mestih, kjer je potrebno odstraniti nezaželene celice.

- v tkivih, ki atrofirajo

> oblika celičnega samomora, ki je potrebna, da se zmanjša delež celične populacije

- programirana celična smrt med razvojem (v embrijih)

- programirana celična smrt v zrelih tkivih, ki se stalno obnavljajo (npr. epidermis)

- pri celicah, ki jih uničijo celice ubijalke

Front 228

Drugi primeri uporabe apoptoze

Back 228

Apoptozo včasih vidimo tudi v celicah, ki jih ubijejo različni drugi dejavniki

- ishemija

- toksini

- sredstva, ki se uporabljajo za kemoterapijo pri raku

- virusi

- citokini (TNF)

Verjetno lahko vsaka celica umre na tak način, če so razmere ustrezne.

Front 229

Programirana celična smrt

Back 229

Številne celice so programirane, da ob določenem času umrejo, kar je normalen del funkcije nekega tkiva.

- granulociti, epitelne celice kože (vsake 3 do 4 tedne)

> celice, ki so programirane da bodo odpadle običajno (toda ne vedno) umrejo z apoptozo

Bistvo programirane smrti je, da smrt nastopi s samomorom celice kot odgovor na določen signal

- primeri signalov:

> hormon ali podoben nosilec sporočila

> pomanjkanje impulzov v motoričnih živcih

> pomanjkanje rastnega faktorja

Front 230

Povzetek problematike celične smrti

Back 230

Način smrti z nabrekanjem običajno vidimo pri naključni smrti, še posebno, če je posledica ishemije.

- onkoza

Apoptoza je lahko spontan pojav v celicah, ki so naredile samomor, ker se je njihov čas iztekel.

- embriji

- samomor je del avtomatičnega, genetsko načrtovanega samomorilskega programa

Apoptoza lahko nastane v vseh vrstah celic

- sprožijo jo celice ubijalke, različni drugi dražljaji

- v teh celicah se genetski program za samomor celice v običajnih razmerah ne aktivira