Reading...
Play button
Play button
Use LEFT and RIGHT arrow keys to navigate between flashcards;
Use UP and DOWN arrow keys to flip the card;
H to show hint;
A reads text to speech;
171 Cards in this Set
- Front
- Back
|
Stebri slovenskega pokojninskega sistem |
1:OBVEZNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
2:DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE |
|
|
1:OBVEZNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
|
- prispeva se s sprotnim prispevnim kritjem (Pay as you go)
|
|
|
2:DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
|
- kapitalsko financiran sistem
- obvezno in prostovoljno pokojninsko zavarovanje - prostovoljni se deli na individualni in kolektivni - pri individualnem se vplačuje preko sladov, zavarovalnic |
|
|
3:INDIVIDUALNA POKOJNINSKA VARČEVANJA
|
Niso institucionalno urejena.
|
|
|
reforme pokojninskega sistema
|
1999 - Ropova pokojninska reforma ZPIZ-1
2010 - Svetlikova pokojninska reforma (pade na referendumu) 2012 - Vizjakova pokojninska reforma ZPIZ-2 |
|
|
Načini reformiranja pokojninskega sistema
|
-višji prispevki/prispevne stopnje ali proračunski transferji
-nižje pokojnine -kasnejša upokojitev -dodatno pokojninsko varčevanje S takimi načini reformiranja predvsem izgubijo mladi in pa bodoče generacije. |
|
|
3. Kakšne so posledice slovenske pokojninske reforme za javnofinančno vzdržnost in kakšne za blaginjo prebivalstva?
|
- vpliv na blaginjo prebivalstva
- vpliv na javno finančno vzdržnost |
|
|
vpliv na blaginjo prebivalstva
|
- zmanjšanje pokojnine za sedanje in prihodnje generacije
- v prihodnosti negativen učinek na blaginjo - v sedanjosti pozitiven učinek na blaginjo zaradi znižanja prispevkov (nižje pokojnine) - največ izgubijo generacije, ki so že upokojene in ki se bodo upokojevale |
|
|
vpliv na javno finančno vzdržnost
|
- zagotavlja vzdržnost blagajne za naslednjih 15 let
- izdatki za pokojnino ne bodo presegli 11% BDP - nižji proračunski primanjkljaj |
|
|
Alternativna načina financiranja obveznega pokojninskega zavarovanja sta
|
- so pokojnine financirane iz prihodkov od davčnih dajatev iz naslova DDV
- so lahko pokojnine financirane iz prihodkov od dohodnine oz. davkov od dohodkov fizičnih in pravnih oseb |
|
|
pokojnine financirane iz prihodkov od davčnih dajatev iz naslova DDV
|
V primeru, da bi financirali pokojnine s pomočjo DDV bi:
prihodnje generacije veliko pridobile starejši izgubili, saj bi morali plačevati več iz prispevka DDV v primerjavi z današnjim načinom financiranja. Bili bi primorani nositi večje breme sedanje javne porabe |
|
|
pokojnine financirane iz prihodkov od dohodnine oz. davkov od dohodkov fizičnih in pravnih oseb
|
V tem primeru bi veliko izgubile prihajajoče generacije, ker bi morale nositi težko breme javnih izdatkov
|
|
|
Zakaj je financiranje pokojninskega sistema z davki boljša alternativa
|
Nadomestiti prispevke za socialno varnost z financiranjem z davki izboljša situacijo mladih generacij ker je poraba starejših obdavčena dodatno.
Skupna potrošnja se zmanjša, medtem ko se ponudba delovnih mest poveča, varčevanje se poveča in povzroči višji BDP. Če bi davčna stopnja zrasla bi bila potrošnja v prihodnosti dražja. V primeru, da bi pokojnine financirali iz prihodkov od DDV bi substitucijsko narasla ponudba po delovni sili. |
|
|
V čem je problem dodatnega pokojninskega varčevanja v Sloveniji
|
Problem dodatnega pokojninskega varčevanja v Sloveniji je ta,
da je nezadostno Ima tudi asimetrične davčne olajšave in previsoke administrativne stroške. |
|
|
Kakšno bi moralo biti to varčevanje, da bi kompenziralo učinke pokojninske reforme na dohodke upokojencev?
|
- Da bi obdržali pokojnino iz leta 2000 bi morali varčevati 8,5% neto plače na mesec. Pokojnina bi v tem primeru znašala približno 70% neto plače.
- Da bi obdržali pokojnino iz leta 2005 bi morali varčevati 5% neto plače na mesec. Pokojnina bi v tem primeru znašala 65% neto plače |
|
|
Iz česa je sestavljen tristebrni pokojninski model Svetovne banke?
|
I. steber je splošni javni pokojninski sistem
II. steber sestavljajo dodatna pokojninska zavarovanja obveznega značaja III. steber sestavljajo različne oblike individualnega prostovoljnega varčevanja za starost |
|
|
I. steber je splošni javni pokojninski sistem
|
je splošni javni pokojninski sistem, ki se financira s prispevki in/ali davki. Način financiranja je skoraj vedno na osnovi sprotnega prispevnega kritja.
|
|
|
II. steber sestavljajo dodatna pokojninska zavarovanja obveznega značaja
|
sestavljajo dodatna pokojninska zavarovanja obveznega značaja, splošno pa v drugi steber uvrščamo predvsem
poklicna pokojninska zavarovanja, za katera je značilno, da so kolektivnega značaja ter da del ali celotno premijo prispevajo delodajalci |
|
|
III. steber sestavljajo različne oblike individualnega prostovoljnega varčevanja za starost
|
To obliko zavarovanja ponujajo različne zavarovalnice in pokojninski kapitalski skladi
|
|
|
S čim se je razširil 3. stebrni model svetovne banke
|
davčno financirana varnostna mreža (to je neka količina denarja pridobljena za primer, da bi država imela premalo denarja za pokojnine ipd)
in nefinančna podpora upokojencem |
|
|
Kako uspešna je bila implementacija 3. stebrnega sistema Svetovne banke
|
Svetovna banka zelo podpira individualno prostovoljno varčevanje.
V Čilu je bila ta implementacija uspešna, saj je ocenjeno, da se je gospodarska rast nekoliko povečala, medtem ko so se v Argentini pokazalo ravno nasprotno - upokojenci so doživeli veliko izgubo, ko je država bankrotirala. Učinki so po različnih državah zelo različni. |
|
|
sistem navideznih pokojninskih računov
|
so temeljili na financiranju pay-as-you-go, vendar so bili prispevki zaposlenih ovrednoteni, kot da bi bili plačani na nek individualni račun, ki je nato postal osnova za pokojnino. NDC je obetaven pristop k reformiranju oziroma k izpolnjevanju prvega stebra.
|
|
|
koncept "baby boom" generacij
|
sodijo posamezniki, ki so rojeni v obdobju povečanih rojstev - rojeni med 1946 in 1964.
V Ameriki je bilo po 2. svetovni vojni rojenih kar 80 milijonov dojenčkov. |
|
|
Izzivi baby boom za podjetja/gospodarstvo
|
- upokojevanje dobro izobražene delovne sile
- veliko pomakanje na trgu delovne sile - rešitev povišanje starosti upokojevanja |
|
|
Izzivi baby boom za pokojninski sistem
|
- višji izdatki za pokojnine
- upokojenec prejme v povprečju 60% svoje plače kar bo predstavljalo problem |
|
|
8. Kaj menite o ideji o skrajšanju delovnega časa in bolj enakomerni prerazporeditvi dela skozi celotno življenjsko obdobje?
|
- pridobimo nova delovna mesta
- na boljšem mladi, ki imajo težave z iskanjem zaposlitve - razbremenitev zaposlenih |
|
|
Kje vidite izzive pri implementaciji takšnega sistema?
|
- izpad proračunskih prihodkov
- problem delovno intenzivnih poklicev - nižja konkurenčnost gospodarstva - visoki fiksni stroški dela |
|
|
Na kakšne načine se lahko sodobne države spopadajo z izzivi upadajoče rodnosti in intenzivnega staranja prebivalstva?
|
...
|
|
|
Kako vidite problematiko kapitalsko financiranega dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji in širše, v svetu?
|
Slovenija
- nizke vplačane premije - nizko število udeležencev Tujina - negativni donosi - visoke provizije, davki - ne stimulativni davčni sistem Ta tip varčevanja ni bolj razširjen prav zaradi nizkih obrestnih mer |
|
|
Navedite in podrobneje opredelite poglavitni cilj Evrosistema
|
eurosistema je ohranjati stabilnost cen
- na podlagi med letnega povečanja HICP - inflacija naj bi bila blizu 2% |
|
|
Katera sta stebra strategije denarne politike ECB, ki to omogočata?
|
Prvi steber je ekonomska analiza drugi pa denarna analiza
|
|
|
Ekonomska analiza
|
zajema analizo gospodarskih gibanj cen s poudarkom na realnem gospodarstvu in finančnih razmerah v gospodarstvu
(gibanje cen pod vplivom razmerja med ponudbo in povpraševanjem na trgu blaga, storitev, proizvodnih dejavnikov). |
|
|
Denarna analiza
|
se osredotoči na dolgoročnejše obdobje in upošteva dolgoročno povezavo med ponudbo denarja in ravnjo cen
|
|
|
Pojasnite delovanje transmisijskega mehanizma denarne politike, ki poteka od obrestnih mer k cenam. Umestite v svojo razlago koncept ročnosti
|
• Neposredno na obrestne mere na medbančnem trgu, posredno na obrestne mere, ki jih banke ponujajo strankam za posojila in vloge
• Vplivajo na pričakovanja, cene premoženja in devizni tečaj: sprememba deviznega tečaja lahko na inflacijo vpliva neposredno npr. z povečanjem cen uvoženih izdelkov in storitev • Vplivajo na varčevanje in investicije gospodinjstev in podjetij - višja obrestna mera odvrača od novih posojil. • Vplivajo na ponudbo kreditov. Višje obrestne mere otežijo odplačevanje kreditov, • Vodijo k spremembam v obsegu skupnega povpraševanja in ravni cen: če se spremeni raven potrošnje in investicij, se spremeni obseg domačega povpraševanja po blagu in storitvah v primerjavi z obsegom ponudbe • Vplivajo na ponudbo posojil bankam. Spremembe uradnih obrestnih mer lahko na različne načine(odvisno od obsega lastnih sredstev oz. kapitala) |
|
|
13. Katere skupine instrumentov denarne politike ECB poznate?
|
- odprti ponudbe
- operacije odprtega trga - obvezne rezerve |
|
|
Pojasnite delovanje operacij glavnega refinanciranja
|
Operacije glavnega refinanciranja se izvaja enkrat na teden kot redne povratne transakcije za povečanje likvidnosti z zapadlostjo enega tedna
- banke sporočijo, koliko denarja potrebujejo ECB in obrestno mero - zagotovijo ustrezno zavarovanje - svet ECB določi izklicno obrestno mero za avkcije (ključna obrestna mera) - določi se skupen znesek sredstev - začne se ponujati bankam, ki so ponudile najvišjo obresnto mero, dokler ne zmanjka določenih sredstev |
|
|
Kam sodijo operacije glavnega refinanciranja?
|
sodijo pod operacije odprtega trga
|
|
|
Kako ukrepajo banke, ki ne dobijo sredstev v okviru teh operacij?
|
Če banke ostanejo brez želenih sredstev, lahko likvidnost iščejo na medbančnem denarnem trgu. Tu si denar sposojajo po referenčni obrestni meri transakcij čez noč v evrih (euro over night index average EONIA), ki pa je nekoliko višja.
|
|
|
14. Katere skupine instrumentov denarne politike ECB poznate?
|
Poznamo odprti ponudbi, operacije odprtega trga in obvezne rezerve. Obstajata dve odprti ponudbi ECB, s katerimi se povečuje ali umika likvidnost čez noč.
|
|
|
EONIA
|
Obrestni meri zanju predstavljata zgornjo in spodnjo mejo za EONIO, ki se giblje vmes.
|
|
|
Pojasnite delovanje odprtih ponudb mejnega posojila
|
katerakoli poslovna banka si lahko kadarkoli čez noč sposodi denar v ECB po obresti za mejno posojilo (marginal lending rate), ki je višja od obrestne mere za operacijo glavnega refinanciranja. To predstavlja strop (ceiling). Poslovna banka se nikoli ne bo zadolžila po višji obrestni meri
|
|
|
Pojasnite delovanje odprtih ponudb mejnega depozita
|
v kolikor ima poslovna banka višek likvidnosti, ga lahko kadarkoli naloži v obliki depozita čez noč po obrestni meri za mejni depozit, ki je nižja od obrestne mere za operacijo glavnega refinanciranja. To predstavlja tudi spodnjo mejo (floor), saj nobena poslovna banka nikoli ne bo posodila za manj.
|
|
|
Euribor
|
evrska medbančna obrestna mera (euro interbank offered rate) z ročnostjo od enega tedna do dvanajst mesecev. Gre za obrestno mero, po kateri si prvorazredne evropske banke ponujajo sredstva na medbančnem trgu - tržna obrestna mera.
|
|
|
15. Kateri so nestandardni ukrepi denarne politike?
|
so ponudba likvidnosti po fiksni meri in dodelitev celotne zahtevane likvidnosti,
razširitev seznama finančnega premoženja, ki je primerno za zavarovanje, ponudba dolgoročnejše likvidnosti, ponudba likvidnosti v tujih valutah, spremembe v stopnji obveznih rezerv dokončni nakupi določenih dolžniških vrednostnih papirjev |
|
|
Pojasnite, kateri izmed njih so bili uporabljeni s strani ECB v obdobju finančne in gospodarske krize 2007-2013
|
...
|
|
|
Navedite in pojasnite vzroke globalne finančne krize 2007-2008
|
- finančniki in finančne institucije
- centralne banke in druge regulativne institucije -presežno azijsko varčvenaje - pohlepne evropske banke |
|
|
Pojasnilo, zakaj so bili finančniki vzrok globalne krize
|
- trdili, da so našli način kako zmanjšati tveganje
- o Združevali so hipotekarna posojila v skupine ob predpostavki, da nepremičninski trgi niso med seboj povezani (ne korelirajo) in izdajale CDO, pri tem pa same odkupovale najbolj tvegane tranše |
|
|
Pojasnilo, zakaj so bile CB vzrok globalne krize
|
- FED ni storil ničesar glede nizkih obrestnih mer, zaradi katerih so bili izvedeni finančni inštrumenti še privlačnejši
- FED ni storil ničesar glede plačilno bilančnih neravnovesij (presežno azijsko varčevanje) - ECB ni storil ničesar glede plačilno bilančnih ravnovesij znotraj evro-sistema, saj naj bi bila ta ravnovesja nepomembna (pregrevanje gospodarstev na periferiji) |
|
|
Pojasnilo, zakaj je bilo presežno azijsko varčevanje vzrok globalne krize
|
FED in država nista storili nič glede deficita na tekočem računi zaradi katerega se je presežek varčevanja v Aziji vračal nazaj v ZDA in s tem nižal obrestne mere, ki so bile že tako prenizke
|
|
|
Pojasnilo, zakaj so bile pohlepne evropske banke vzrok globalne krize
|
Zaradi nizkih obrestnih mer na Ameriškem trgu, so dobivale sredstva relativno poceni, in so jih nazaj investirale v sumljive ameriške vrednostne papirje
|
|
|
Kakšna je bila vloga Evrope pri tem?
|
- Znotraj evrosistem je prihajalo do neravnovesij.
- Evropske banke so kupovale sumljive finančne inštrumente v ZDA - Svetovna gospodarska kriza se je v Evropi prelevila v krizo evrosistema |
|
|
Pojasnilo, kako so neravnovesja (plačilne bilance) znotraj EMU vodila do krize
|
Severne države so imele presežek na tekočem računu plačilne bilance države na periferiji pa so imele primanjkljaj tekočega računa in velik presežek na kapitalskem računu, kar je vodilo do pregrevanja gospodarstva zlasti trga nepremičnin, kar je vplivalo tudi na svetovno gospodarstvo
|
|
|
Kako komentirate stečaj banke Lehman Brothers septembra 2008?
|
- vrh ledene gore
- ravno ne ukrepanje države se je izkazalo za poseg države v gospodarstvo - CB bi lahko zahtevale večjo kapitalsko ustreznost, za absorpcijo izgub |
|
|
Pojasnite problematiko hipotekarnih posojil in cen nepremičnin v okviru globalne finančne krize
|
- Neodgovorno dajanje hipotekarnih posojil tistim z nizko kreditno sposobnostjo
- rast vrednosti nepremičnin je kreditojemalcem omogočala še višje zadolževanje - investicijske banke so mislile, da so so izničile tveganje z združevanjem hipotekarnih posojil |
|
|
V čem se v tem smislu ZDA razlikujejo od evropskih držav glede ukrepanja v krizi?
|
- Evropa je krizne ukrepe sprejela na podlagi raziskav, ki so usmerjene v varčevanje
- ZDA se je na krizo odzvala z bailouti in monetarno ekspanzijo |
|
|
dva glavna nestandardna ukrepa denarne politike
|
- kvantitativno sproščanje
- napovedovanje ukrepanja Namen obeh ukrepov je signalizacija gospodarstvu, da bodo obrestne mere dolgoročno nizke |
|
|
Delovanje kvantitativnega sproščanja
|
- uporabi se takrat, ko je ključna obrestna mera CB okoli nič, in z nižanjem CB ne more več spodbutiti gospodarstva
- odkupovanje dolgoročnih VP bank z namenom povečanja likvidnosti bank - ta ukrep niža obrestne mere po drugi strani pa povečuje vrednost VP (bilance bank se krepijo) - zaradi tega je zadolževanje države cenejše in lahko država še dodatno spodbudi gospodarstvo |
|
|
Delovanje napovedovanje ukrepanja
|
- jasno napovedovanje prihodnjih politik CB
|
|
|
Kako sta se ukrepa kvantitativnega sproščanja in napovedovanja ukrepanja obnesla v primeru Japonske gospodarske krize v 90. Letih dvajsetega stoletja
|
-
|
|
|
Kako sta se ukrepa kvantitativnega sproščanja in napovedovanja ukrepanja obnesla danes?
|
- ECB šele začenja z kvantitativnim sproščanjem
- evropa, predvsem nemčija je bila glede teh ukrepov bolj zadržana - v ZDA to vodi do rekordnih vrednosti borznih indeksov - v ZDA je prišlo do okrevanje gospodarstva, vendar se še ne ve, kakšna cena teh ukrepov |
|
|
Za kakšne vrste fiskalni spodbudi je šlo v letu 2008 ?
|
- nižanje davčnih stopenj (prineslo 2% rast gospodarstva G20)
- monetarna politika je bila neučinkovita zaradi nizkih obrestnim mer - bailouti prezadolženih korporacij - dodatno trošenje države |
|
|
Pojasnite dilemo med gospodarsko rastjo in visokim javnim dolgom.
|
- evropa je sprejela varčevalne ukrepe na podli raziskav, ki so trdila, da se dolgoročna gospodarska rast oslabi v primeru, če javni dolg presega 90% BDP
- ZDA so se odzvale bolj eksplozivno in niso upoštevale zgoraj navedenih raziskav - prezadolženost držav je vplivala na strošek dodatnega zadolževanja, ki je bil potreben zaradi izpada proračunskih prihodkov |
|
|
Kako ocenjujete varčevalne ukrepe, ki so sledili?
|
- varčevalni ukrepi so primerni v primeru, da se krči potrošnja transferjev in subvencij, ki nimajo realnega učinka na gospodarstvo
- varčevalni ukrepi niso primerni, če znižujejo investicije v infrastrukturo in stabilnost državnih institucij |
|
|
Pojasnite dilemo med stabilnostjo in profitabilnostjo bank na podlagi mer donosnosti in vzvoda.
|
- banke so bolj stabilne, več kot imajo za pokrivanje izgub na voljo kapitala (bolj ko so kapitalsko ustrezne)
- več kot imajo kapitala posledično pomeni manjšo donosnost kapitala ROE - investitorji vedno zahtevajo visoko donosnost svojih naložb, kar posledično pomeni, da bodo želeli višje razmerje sredstva/kapital - donosnost kapitala je odvisna od donosnosti sredstev in vzvoda ( ki je razmerje med sredstvi in kapitalom) |
|
|
Na kakšne načine si regulatorji prizadevajo, da bi povrnili stabilnost bank?
|
BASEL III
- omejitev vzvoda na 33, to pomeni da so sredstva banke lahko samo 33x toliko kot je kapital - razbiti velike banke na manjše - prepoved tveganih aktivnosti V evropi ustanovitev bančne unije in redno izvajanje stresni testov s čimer se preverja kapitalska ustreznost bank |
|
|
Katere so možnosti za uravnoteženje razmerja med kapitalom in dolgom bank?
|
- da bi banke izdajale tako imenovane konvertibilne obveznice, kar bi pomenilo, da se izdane obveznice bank v primeru kapitalske neustreznosti spremenile v kapital, se pravi bi absorbirale izgubo
problem ki pri tem nastane je nezainteresiranost investitorjev, višji stroški financiranja bank.. |
|
|
Kakšna je bila dinamika dohodkovne neenakosti v bruto dohodkih in v neto dohodkih v Sloveniji od leta 1991 dalje?
|
- V bruto dohodkih se je neenakost povečala
- V neto dohodkih se je neenakost malenkost zmanjšala |
|
|
V katerih letih je prišlo do občutnih sprememb v dohodkovni neenakosti?
|
1994 - sprejet novi dohodninski zakon (Zdoh)
1999/2000 - izjemoma znižanje davčne obveznosti za te dve leti 2005 - sprejet dohodninski zakon (Zdoh-1) o 2007 - sprejet (Zdoh-2) |
|
|
Kaj je povzročilo te spremembe v dohodkovni neenakosti v letu 1994?
|
- Znižanje dohodninske obremenitve zaradi uvedbe splošne olajšave
- Posledično se je znižal koeficient koncentracije neto dohodka (iz 0,259 na 0,248) |
|
|
Kaj je povzročilo te spremembe v dohodkovni neenakosti v letih 1999/2000?
|
- Znižanje davčne obveznosti za zavezance z nizkim dohodkom
- Povišanje Kakwanijevega indeksa progresivnosti |
|
|
Kaj je povzročilo te spremembe v dohodkovni neenakosti v letu 2005?
|
- Višji znesek splošnih olajšav posledično pomeni nižji koeficient koncentracije neto dohodka (iz 0,269 na 0,264)
- Cedularna obdavčitev nekaterih oblik dohodkov od kapitala |
|
|
Kaj je povzročilo te spremembe v dohodkovni neenakosti v letu 2007?
|
- manjše število razredov in nižja mejna stopnja kasneje še diferencirana splošna olajšava
- Povišala se je progresivnost zaradi različnih olajšav - Ni bilo vpliva na dohodninsko progresijo in Kakwanijev indeks |
|
|
Kako se Slovenija po dohodkovni neenakosti v bruto in neto dohodkih primerja z ostalimi evropskimi državami ter ZDA?
|
Slovenija že dolgo časa spada po dohodkovni enakosti v sam vrh v primerjavi z drugim evropskim državam (24,4). Pred Slovenijo, so po podatkih eurostata za leto 2013 samo še Slovaška, Islandija in Norveška. ZDA so v primerjavi s Slovenijo skoraj še enkrat bolj neenake (41,1)
|
|
|
2. Kako se Slovenija po dohodkovni neenakosti v bruto in neto dohodkih primerja z ostalimi tranzicijskimi državami?
|
- V primerjavi z drugimi 10. državam, ki so leta 2004 skupaj z nami stopile v EU
- pred nami (Slovenijo) pričakovano samo Slovaška. - izmed teh 10. najvišji ginijev koeficient je Latvija - najnižji ginijev koeficient se pravi najvišjo enakost Slovaška. |
|
|
3. Kaj se je dogajalo s strukturo bruto dohodka in s strukturo plačane dohodnine po dohodkovnih razredih v Sloveniji od leta 1991 dalje?
|
• Realni bruto dohodek se je od leta 1991 do leta 2009 povečeval
• Ginijev indeks (bruto dohodka) sej je povečeval od leta 1991 do leta 2009 • Bruto dohodek, se je najbolj zvišal zgornjim 20 %, znižal pa srednjim 60% in spodnjim 20 % • Odstotek plačane dohodnine se je najbolj povišal za zgornjih 20% potem srednjim 60%, spodnjim 20 % pa se je drastično znižal in je najnižji v zgodovini (0,72) • Koeficient koncentracije za plačano dohodnino in delojemalčeve prispevke se je od leta 1991 povečeval • Naraščanje progresivnosti dohodnine v letih, ko je stopila v veljavo nova zakonodaja |
|
|
V katerih letih se je Kakwanijev indeks progresivnosti zvišal?
|
o Zvišan Kakwanijev indeks progresivnosti v letih 1994, 2005, 2008
Indeks = koeficient koncentracije za davke - ginijev koeficient za bruto dohodek |
|
|
4. Kako se Slovenija po zgornjem delu dohodkovne porazdelitve (zgornjih 20% ali 10% zaposlenih) in samem vrhu dohodkovne porazdelitve (zgornji 1%) primerja z ostalimi državami?
|
• Slovenija spada med dohodkovno najbolj enake države na svetu
• Zgornjih 20% zaposlenih v Sloveniji je od leta 1991 do leta 2009 prejel vedno višji delež celotnega bruto dohodka (iz 37,6% se je povišalo na 42%) • Zgornjim 1% zaposlenim se je % bruto dohodka glede na celotne dohodke povišal iz 4,52 na 5,93) |
|
|
Kdo sestavlja zgornji 1% zaposlenih po dohodkih v razvitih državah?
|
predstavljajo ljudje z
- medicinskim poklicem (16 %) - odvetniki (8%) - zaposleni v finančnih institucijah (14%) - direktorji in managerji (skupaj okoli 35%) (tuji članki, str. 4). Še večji delež finančnikov v 1% je v Veliki Britaniji. Članstvo v 1% v ZDA je relativno stabilno. |
|
|
Kako lahko merimo davčno progresijo?
|
• Davčno progresijo lahko merimo z Kakwanijevim indeksom progresivnosti
Razlika med koeficientom koncentracije za davke in Ginijevim koeficientom |
|
|
Kakšna je bila dinamika dohodninske progresije v Sloveniji od leta 1991 dalje?
|
Dohodninska progresija je od leta 1991 do 2009 naraščala
|
|
|
V katerih letih je prišlo do občutnih sprememb v dohodninski progresiji?
|
- 1994
- 2005 - 2008 |
|
|
Kaj je povzročilo te konkretne spremembe dohodninski progresiji 1994?
|
uvedba splošne olajšave
Olajšava je bila 11% povprečne plače, kar je pomenilo, da so tisti n nižjim dohodkom plačali nižjo efektivno davčno stopnjo kot tisti z visokim dohodkom To je vplivalo na progresivnost |
|
|
Kaj je povzročilo te konkretne spremembe dohodninski progresiji 2005?
|
višji zneski splošne olajšave, manjše število razredov, nižja mejna stopnja
|
|
|
Kaj je povzročilo te konkretne spremembe dohodninski progresiji 2008?
|
diferencirana splošna olajšava, ki je še dodatno vplivala na progresivnost
Tisti z nižjim dohodkom so prejeli višji znesek olajšave, kot tisti z višjim dohodkom |
|
|
Pojasnite razloge za naraščajočo dohodkovno neenakost v splošnem.
|
o Sindikaliziranost (vpliv institucij)
o Davčni sistemi, prerazdelitev dohodka o Porazdelitev bruto in neto dohodka o Nizka socialna mobilnost o Družbena razslojenost o Razvitost velikost finančnega sektorja - negativni vpliv (večina 1% najbogatejših je prav iz finančnega sektorja) o Neenakost priložnosti (Dostopnost izobraževanja na elitnih šolah) |
|
|
Kako je dohodkovna neenakost povezana s socialno mobilnostjo?
|
o Negativna korelacija med mobilnostjo in ginijevim koeficientom
o Potrebno biti pozoren, da je to samo korelacija in ne odvisnost Če bi povečali mobilnost ni nujno, da se bo zmanjšala neenakost o Z redistribucijo dohodka (povečevanjem enakosti) se povečujejo tudi priložnosti |
|
|
Kakšna je povezava med produktivnostjo na eni strani ter plačami in zaposlenostjo na drugi strani zadnjih 15 let?
|
• Ni direktne povezave med povečano gospodarsko rastjo ( produktivnostjo) in blaginjo v zadnjih 15 letih
o Države so postale bogatejše, podjetja bolj učinkovita vendar ne ustvarjamo dovolj novih delovnih mest in plače se niso bistveno zvišale |
|
|
Pojasnite posledice naraščajoče dohodkovne neenakosti v splošnem
|
...
|
|
|
Kakšna je povezava med merami blaginje in BDP per capita med razvitim državam
|
• Ni povezave med pričakovano življenjsko dobo ( oz. indeksom zdravja in družbenih problemov) in višino BDP med razvitim državam
• Pri nobene elementu mere blaginje ni bilo take povezave z BDP, da bi lahko rekli, da BDP vpliva na višjo blaginjo v razvitih državah |
|
|
Kaj pa znotraj posamezne družbe povezava med merami blaginje in BDP per capita?
|
o je pozitivna povezava med pričakovano življenjsko dobo in premoženjem oziroma dohodkom (BDP per capita)
o Negativna povezava med višino dohodka očeta in umrljivostjo dojenčkov o Ljudje so bolj tekmovalni in želijo narediti boljši vtis na druge, kar povečuje izločanje stresnega hormona in vpliva na zdravje Blaginja ni več odvisna višine BDP v razvitih državah |
|
|
Kakšna je povezava med merami blaginje (človeški kapital) in neenakostjo med razvitim državam
|
Večja neenakost vpliva na nižji človeški kapital
Višje število, ki jih opusti šolanje Slabši rezultati pri matematiki in pismenosti Nižja socialna mobilnost Več najstniških nosečnosti |
|
|
Kakšna je povezava med merami blaginje (zdravjem) in neenakostjo med razvitim državam
|
Večja neenakost vpliva na slabše zdravje ljudi
Zlorabe drog Višja smrtnost novorojenčkov "Nižja pričakovana življenjska doba ljudi z nižjim dohodkom" Več debelosti |
|
|
Kakšna je povezava med merami blaginje (družbenimi odnosi) in neenakostjo med razvitim državam
|
Večja neenakost vpliva na slabše družbene odnose
Več samomorov Manj družbenega kapitala Nižje zaupanje |
|
|
Katere mere revščine poznate?
|
o Tisti, ki zaslužijo 60% povprečnega dohodka
o Tisti, ki delajo manj kot 20% standardnih delovnih ur (pri nas 8 ur) o Tisti, ki os materialno prikrajšani ( si ne morejo privoščiti najmanj 4 od 9 materialnih dobrin za katere velja, da so nezamenljive |
|
|
Kam se Slovenija uvršča glede na ostale evropske države po merah revščine?
|
Slovenija je v evropskem merilu nizko izpostavljena revščini oziroma nekje v povprečju, vendar je dohodkovna neenakost izredno nizka
o V Sloveniji 20% ljudem grozi revščina ali socialna izključenost (povišanje glede na leto 2008) o Ginijev koeficient za Slovenijo znaša 24,4 |
|
|
Ali je relativni položaj Slovenije glede revščine v skladu z relativnim položajem Slovenije glede dohodkovne neenakosti?
|
Tveganje revščine ni skladno z dohodkovno neenakostjo v Sloveniji, saj smo med dohodkovno najbolj enakimi državami, vendar je tveganje revščine nekje v povprečju in se povečuje
|
|
|
Pojasnite problematiko kopičenja dohodkov in premoženja pri zgornjem 1% (ali celo zgornjem 0,1%) zaposlenih v razvitih državah? (4)
|
• Bogati imajo večino premoženja naloženega v kapitalu in glede na pikettyjeve raziskave, je donosnost kapitala na dolgi rok višja od rasti BDP kar pomeni, da bodo bogati vedno bogatejši
• Odstotek dohodka pred obdavčitvijo, ki ga prejme zgornji 1% se je od leta 1976 več kot podvojil na 14,6% celotnega dohodka pred obdavčitvijo • Študija je pokazala, da zvišanje mejne davčne stopnje za 1% zmanjša obdavčljiv dohodek za od 0,1% do 0,4% • Vplivajo na nižjo socialno mobilnost saj se bogati poročajo med seboj • Imajo večje priložnosti kot drugi (elitne šole, vpliv staršev) |
|
|
Komu konkretno je šla glavnina koristi od ekonomskega okrevanja v ZDA po zadnji finančni in gospodarski krizi?
|
Glavina koristi od ekonomskega okrevanja po zadnji finančni krizi je šla zgornjemu 1% (kvantitativno sproščanje)
|
|
|
Pojasnite koncept reformirane švedske socialne države.
|
o Socialna država se zagotavlja z nizkimi transferji, nižjimi davčnimi prihodki in visokim investicijam v javne storitve
o progresivnost javnih storitev (revnejši imajo višje ugodnosti kot bogati) o Temelji na spodbujanju zaposlenosti z nižjo obdavčitvijo manj kvalificiranih delavcev o Majhen proračunski primanjkljaj o Pred obdavčitvijo je ginijev koeficient 0,37 kar švedsko uvršča nekje v povprečje OECD o Višja rast plač vodstvenih delavcev v primerjavi z drugimi je eden izmed vzrokov o Če upoštevamo progresivnost javnih storitev, je koeficient koncentracije dohodka 0,19, kar jo uvršča med dohodkovno najbolj enake države |
|
|
Do kakšnih sprememb je prišlo na Švedskem v zadnjih dvajsetih letih
|
o Enotna davčna stopnja na dohodek od kapitala
o progresivna dohodninska lestvica o odprava davka na dediščino, premoženje in rezidenčne nepremičnine o z znižanjem dohodnine za manj kvalificirane delavce želijo spodobiti zaposlovanje le teh in s tem povečati produktivnost ter razbremeniti proračun socialnih transferjev ( npr. hišne pomočnice) o odprava davčne olajšave za člane sindikatov o spodbujanje učinkovitosti javnega sektorja |
|
|
Vpliv sprememb na Švedskem na dohodkovno neenakost
|
o Moč sindikatov se bo znižala pri pogajanjih, kar bo vodilo do večje razlike v plačah
o Zvišala se bo revščina zaradi spodbujanja zaposlovanja nizko kvalificiranih delavcev, ki migrirajo iz drugih držav o Nižja obdavčitev dohodkov od kapitala bo povzročila višje dohodke tistim z več premoženja o Načeloma je Švedsko gospodarstvo postalo bolj učinkovito vendar kljub temu se je neenakost ohranila nizka |
|
|
Kam se Slovenija uvršča med državami EU po obremenitvi dohodkov z davki na delo v celoti ter še posebej z dohodnino in s socialnimi prispevki?
|
- Slovenija je na 10. mestu po višini davkov (prisoten trend zniževanja davkov)
- Glede višine dohodnine v procentih BDP pa sodimo na 17.mesto - plačani prispevki ne spadajo v dohodninsko osnovo zaradi tega je efektivna davčna stopnja relativno nizka - S prispevki za socialno varnost v procentih BDP, pa se uvrščamo na sam vrh - 4. Mesto EU-27 |
|
|
V čem je obremenitev visokih dohodkov z dohodnino v Sloveniji problematična v primerjavi z drugimi državami EU in OECD?
|
Problem visokih obdavčitev visokih dohodkov pa je v tem, da se potem zelo visoke plače ne izplačujejo v obliki plač, temveč v obliki dividend in kapitalskih dobičkov, ki s prispevki niso obremenjeni, pri dohodnini pa padejo pod 20% stopnjo (kar je bistveno manj)
|
|
|
V čem je problematična obremenitev visokih dohodkov s socialnimi prispevki?
|
- obremenitev gospodarstva
- beg možganov - nekonkurenčnost gospodarstva |
|
|
Pojasnite dinamiko izdatkov za zdravstvene storitve po spolu v različnih starostnih obdobjih
|
- s višjo starostjo zdravstveni prispevki naraščajo ne glede na spol
- 50% celotnih izdatkov porabi za moške med 15-64 letom in ženske med 15-67 letom - V obdobju starosti med 26-56 povprečni izdatki za zdravstvo žensk presegajo povprečne izdatke moških nato se trend obrne |
|
|
Kolikšen delež izdatkov za zdravstvene storitve odpade na starostnike obeh spolov?
|
Pri moških in ženskah nad 70.letom, ki predstavljajo le 10% populacije se porabi dobra tretjina vseh sredstev
|
|
|
Pri kateri starosti v povprečju dosežejo izdatki za zdravstvene storitve višino vplačanih premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja?
|
Ženske presežejo povprečno letno premijo DZZ (332,4 EUR) pri 37 letih, moški pa pri 43 letih.
|
|
|
Kakšne scenarije poznamo pri projekcijah izdatkov za zdravstvo?
|
Referenčni AWG scenarij
Tvegani scenarij |
|
|
Referenčni AWG scenarij
|
- povečanje izdatkov za zdravstvo v Sloveniji za 0,5 % odstotnnih točk BDP do leta 2025
- povečanje izdatkov za 1,1 odstotnih točk BDP do leta 2060 (od leta 2010) na 7,2% - ta povečanja so enaka povprečnemu povečanju izdatkov za EU-27 |
|
|
Tvegani scenarij
|
- povečanje izdatkov za 0,8 odstotne točke BDP do leta 2025
- povečanje izdatkov za 1,7 odstotne točke BDP do leta 2060 |
|
|
Javni izdatki za dolgotrajno oskrbo v Sloveniji
|
- med leto 2010 in 2025 povečanje za 0,4 odstotne točke BDP
-med letom 2010 in 2060 povečanje za 1,6 odstotne točke na 3% BDP |
|
|
Kaj to pomeni za financiranje zdravstvenega sistema?
|
- povečan pritisk na zdravstveni sistem, reforme financiranja zdravstvenega sistema
|
|
|
Reforme zdravstvenega sistema
|
- višji prispevki za OZZ
- uvedba direktnih zasebnih plačil (za recepte, prve obiske, odbitna franšiza) - ukinitev dopolnilnega ZZ |
|
|
Pojasnite, na kakšne načine bi lahko v prihodnje financirali bodisi predvideni primanjkljaj zdravstvenega sistema po obstoječem sistemu bodisi izpad prihodkov zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
|
SCENARIJ 1: prispevki OZZ + 1,2 o.t. (DZZ ostane, pokrivamo 152,1 mio/-40,7mio dohodnina)
SCENARIJ 2: R/O/F =1/10/100 (DZZ ostane, pokrivamo 152,1 mio) SCENARIJ 3: prisp. OZZ +4,8 o.t. (DZZ ukinjen; pokrivamo 643,4 mio /‐160,6 mio dohodnina) SCENARIJ 4: R/O/F = 2/20/950 (DZZ ukinjen; pokrivamo 643,4 mio) SCENARIJ 5: prisp. OZZ +1,2 o.t. + R/O/F = 2/20/250 (DZZ ukinjen; pokrivamo 643,4 mio/-81,1 mio dohdnina) |
|
|
Kako bi zaposlene in upokojence različnih dohodkovnih razredov prizadela uvedba neposrednih zasebnih plačil v zdravstvu?
|
Pokrivanje 643,4 milijonov EUR z uvedbo direktnih zasebnih plačil v obliki participacije pri prvem kurativnem obisku zdravnika in pri izdaji zdravila na recept ter v obliki letne odbitne franšize, bi pomenilo izrazito obremenitev starejše populacije, saj zdravstveni izdatki strmo naraščajo s starostjo.
|
|
|
S kakšno kombinacijo ukrepov bi lahko zagotovili financiranje, ki ne bi bistveno spremenilo obremenitve posameznikov po dohodkovnih razredih?
|
Če bi hoteli obdržati čimbolj nespremenjeno obremenitev posameznikov po dohodkovnih razredih, bi bila najbolj optimalna rešitev s scenarijem 5
Ukinitev DZZ, primankljaj pa bi financirali z povišanjem OZZ za 102 o.t. ter neposrednimi plačili: 2€ za recept, 20€ za prvi obisk ter 250€ franšiza |
|
|
Za koga scenarij 5 pomenil bistveno večjo obremenitev?
|
Ta rešitev pa bi bolj škodovala zaposlenim. Bottom 30% bi se razpoložljiv dohodek nekoliko povečal. Ostalim pa bi se razpoložljiv dohodek zmanjšal do 1,3%. Ob taki rešitvi bi torej največje breme nosili zaposleni z višjimi dohodki.
|
|
|
V čem se je razvoj slovenskega gospodarstva v obdobju 1991-2005 razlikoval od razvoja ostalih tranzicijskih držav?
|
• Nizka stopnja privatizacije, mocna vpletenost drzave v gospodarstvu
• Visoka inflacija (9-10%) • Zaradi precenjene valute je bil izvoz nekonkurencen • Rigidnost trga dela (velika nefleksibilnost, tezko odpustiti delavce) • Relativno nizka rast (3.5% v letu 1998) v primerjavi s Poljsko in Madzarsko • Sibka konkurenca in razvoj zaradi zaprtosti gospodarstva do tujcev • Velika vpetost drzave v ekonomijo (drzavno lastnistvo bank, podjetij) |
|
|
V čem so prednosti in v čem slabosti takšnega razvoja?
|
...
|
|
|
Vidite v tem zametke globoke gospodarske krize, v kateri se Slovenija nahaja sedaj?
|
...
|
|
|
Pojasnite, v čem se slovenska gospodarska kriza razlikuje od razmer v drugih državah, ki
so tudi doživele hudo gospodarsko krizo, kot sta npr. Španija ali Ciper. |
- manjši bančni sektor 130% BDP (Slovenija) v primerjavi z 800% BDP (Ciper)
- Slovenija ima največji delež slabih posojil v Evropi - špekulacije ciprskih bank - V Španiji velik nepremičninski balon, kar je bila posledica primanjkljaja na tekočem računu - Slovenija in Španija sta imeli enako problematičen gradbeni sektor -Slovenija je dolgo časa stimulativno politiko -problematična zasnovanost socialnega sistema - velika zadolženost podjetij |
|
|
Pojasnite problematiko slovenskega bančnega sistema.
|
- slab nadzor nad bančnimi posli
- visok delež slabih posojil (3. najvišji v Evropi) - najbolj zadolžen gospodarski (gradbeni) sektor v Evropi - banke v državni lasti - slabo vodenje bank |
|
|
Kako se Vlada Republike Slovenije
loteva sanacije in prestrukturiranja bančnega sistema? |
- z ustanovitvijo slabe banke (4 mld slabih sredstev v zameno z državne obveznice)
- povečanje likvidnosti bank - reševanje problema insolventnosti podjetij |
|
|
Zakaj se v primeru Slovenije v zadnjih letih bonitetne ocene tako razlikujejo?
|
- časovni zamiki (odvisno kdaj so objavljene ocene)
- drugačne ocene in napovedi za prihodnost (nekatere bonitetne agencije manj optimistične) - različni sistemi ratingov |
|
|
S katerimi ukrepi se je Vlada Republike Slovenije v letih 2012-2014 lotila obvladovanja
proračunskega primanjkljaja? |
Zniževanje primanjkljaja je vlada v celotnem obdobju od 2012-2014 želela doseči z povišanjem proračunskih prihodkov in nekaj malega z varčevanjem v javnem sektorju
• Aprila 2014 je država izdala 2 milijona obveznic na mednarodnih trgih in pridobila sredstva za financiranje celotnega leta 2014 • Zvišanje trošarin (10% trošarine na alkohol (razen na vino), 5% trošarine na tobak in 2% trošarine na energente). • Mramor stavi na povečanje prihodkovne strani bilance in ne zmanjševanje odhodkov. Omenja se zviševanje stopenj davka na finančne in zavarovalniške storitve, ohranitev 4. dohodninskega razreda (50% obdavčitev) in nov nepremičninski davek. • Ponovni varčevalni ukrepi v letu 2015 |
|
|
Kako ocenjujete možnosti njihovega uspeha?
|
- 2,9% proračunski primankljaj za leto 2015
- okrevanje predvsem zaradi rasti izvoza - okrevanje zaradi močnih infrastrukturnih naložb - javni dolg dosegel vrh pri 82,9 % BDP in se bo začel zniževati |
|
|
Opredelite koncept neopredmetenega (intelektualnega) kapitala v sodobni družbi znanja.
|
Velikost neopredmetenega kapitala lahko na grobo opredelimo kot razliko med tržno in knjigovodsko vrednostjo podjetij
|
|
|
Kako delimo nepredmeten kapital
|
- organizacijski kapital
- raziskovalno razvojni kapital - informacijsko-komunikacijski kapital |
|
|
organizacijski kapital
|
management, trženje in kvalificirana administracija.
|
|
|
Raziskovalno-razvojni kapital
|
delimo na znanstveni in neznanstveni razvojno-raziskovalni kapital
|
|
|
Informacijsko-komunikacijski kapital
|
obsega IT sredstva in zaposlene s tega področja.
|
|
|
Pojasnite, kaj se je v Sloveniji v tranzicijskem obdobju 1995-2005 dogajalo z zaposlenostjo in plačami delavcev, ki so neposredno povezani z neopredmetenim kapitalom v zasebnem sektorju
|
- Delež organizacijskih delavcev se ni bistveno spremenil; skozi vsa leta opazovanja predstavlja nekoliko več kot 12% vseh zaposlenih
- Delež zaposlenih v raziskavah in razvoju je bil relativno stabilen do leta 1999, nato pa je začelo počasi upadati. Vzrok za to ni jasen, lahko pa bi bil povezan z managerskimi odkupi, pri katerih se je izčrpavalo podjetja, da so z lastnimi dobički financirala odkupe. - Delež zaposlenih v IT se je precej stabilno povečeval skozi vsa leta in dosegel okoli 2% zaposlenih leta 2004. |
|
|
Kako je bilo s produktivnostjo organizacijskih delavcev napram produktivnosti povprečja zaposlenih v Sloveniji v tem obdobju?
|
- Najvišje urne postavke so bile pri delavcih zaposlenih v organizaciji, toda so padale; iz prib. 9.5€ v povprečju nekje na nekaj več kot 7€ na uro
- v raziskavah in razvoju in v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah plače nižje in stabilne pri okoli 6€ na uro - Opazna je precejšnja kompresija plač, torej da bi vsi zaslužili enako (lastnost prejšnjega družbeno-ekonomskega sistema). - produktivnost organizacijskih delavcev je bila nadpovprečna (102.7%) - na finskem organizacijski delavci dvakrat bolj produktivni kot v Sloveniji |
|
|
Pojasnite dinamiko posameznih vrst oziroma komponent neopredmetenega kapitala v zasebnem sektorju v Sloveniji v tranzicijskem obdobju 1995-2005
|
- Dodana vrednost raziskave in razvoja se je sčasoma vztrajno zmanjševala (iz 46.% v letu 1995 do 31% v letu 2004)
- Dodana vrednost informacijsko-komunikacijska tehnologije pa se je povečevala skozi čas (od 4.8% v letu 1995 do 12.2% v letu 2004) - Dodana vrednost organizacijskega kapitala je bila relativno stabilna skozi to časovno obdobje s povprečjem 9.9% |
|
|
Pojasnite tudi dinamiko neopredmetenega kapitala kot celote v primerjavi z opredmetenim kapitalom.
|
- Dodana vrednost opredmetenega kapitala se je skozi čas povečevala; iz 19.2% v letu 1995 do 33% v letu 2014
- Dodana vrednost neopredmetenega kapitala je bila po začetnem padcu (1995-1996) relativno stabilna in je znašala okoli 54% v povprečju skozi to časovno obdobje |
|
|
Kam se je Slovenija uvrščala po deležu neopredmetenega kapitala v BDP med državami EU-27 v zadnjem obdobju, za katerega so dosegljivi podatki?
|
Slovenija se je v deležu neopredmetenega kapitala v BDP (7.21% GPD) med državami EU-27 uvrstila na deseto mesto.
Povprečje EU-27 je bilo 5.9% GPD. Velika Britanija je bila država z največjim deležem neopredmetenega kapitala v BDP (9.17%) in Grčija je bila država z najmanjšim deležem neop. kapitala v BDP (2.12% BDP) |
|
|
Po katerih komponentah neopredmetenega kapitala je bila uvrščena nižje?
|
- V organizacijski komponenti je bila Slovenija uvrščena na 15 mesto med EU-27 z 2.45% deležem v BDP. Povprečje EU-27 je bilo 2.51% BDP.
- Država z največjim deležem organizacijskega kapitala (brez usposablanja) je bila ponovno Velika Britanija (5.23%) in država z najmanjšim deležem je bila Grčija (1.14% BDP) |
|
|
Po katerih komponentah neopredmetenega kapitala je bila uvrščena višje?
|
V smislu znanstvenega raziskovanja in razvoja je Slovenija pristala na enajstem mestu med 28 državami z deležem 0.84% BDP.
Po teh kriterijih se Slovenija primerja z Veliko Britanijo (0.93% BDP), Nizozemsko (0.92% BDP) in Češko Republiko (0.80% BDP). Povprečje je bilo 0.77% BDP. Prvo mesto je zasegla Švedska (2.49% BDP) in najnižje Ciper (0.08% BDP) |
|
|
Pojasnite dvosmerno makroekonomsko povezavo med investicijami v neopredmetena sredstva ter BDP per capita v splošnem.
|
- Z bolj razvitim organizacijskim kapitalom, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in z investicijami v R&R se lahko doseže večjo dodano vrednost na zaposlenega in v splošnem na prebivalca.
|
|
|
Pojasnite tudi prispevek neopredmetenega kapitala k rasti produktivnosti dela ter posledično h gospodarski rasti.
|
- Neopredmeteni kapital ima velik prispevek k rasti produktivnosti dela in posledično h gospodarski rasti saj dobro razvite organizacijske strukture in uspešne informacijsko-komunikacijske tehnologije olajšajo marsikatero dejavnost, postopki so hitreje izvedeni itd
- lahko investicije v R&R močno izboljšajo produktivnost dela |
|
|
Pojasnite težave pri merjenju neopredmetenega (intelektualnega) kapitala.
|
Neopredmeteni kapital je težko izmeriti, ker ne obstaja v fizični obliki ampak je to neka intelektualna lastnina podjetja kot so na primer patenti, znamka, franšize, programska oprema itd.
|
|
|
Zgolj v katerem primeru se je neopredmeteni kapital do sedaj upošteval v računovodskih bilancah?
|
Sedaj se je v računovodskih bilancah upoštevalo samo dobro ime podjetja, ko je neko podjetje prevzemalo drugo
|
|
|
Pojasnite dinamiko neopredmetenega kapitala v primerjavi z opredmetenim kapitalom v ZDA v obdobju 1950-2003
|
- V začetku 20. stoletja je bilo razmerje med opredmetenim kapitalom in neopredmetenimi kapitalom 70 proti 30
- Do konca leta 1990 je bilo razmerje med opredmetenim kapitalom in neopredmetenimi kapitalom že 37 proti 63 odstotkov - Danes tržna vrednost delnic več kot šestkrat presega knjigovodsko. To razliko med knjigovodsko in tržno vrednostjo mnogi prepisujejo intelektualnemu kapitalu, ki ni ustrezno ovrednoten in izkazan v finančnih izkazih. |
|
|
Kaj se zgodi s stopnjo investiranja, stopnjo varčevanja, rastjo produktivnosti in zunanjetrgovinskim ravnovesjem, če upoštevamo neopredmeteni kapital?
|
- Povečana stopnja investiranja v neopredmetena sredstva naj bi vplivala tudi na rast produktivnosti in na stopnjo varčevanja.
- . Današnja statistika pravi, da višje kot je investiranje višje je varčevanje - . Merjenje neopredmetenih sredstev lahko pomaga zunanjetrgovinskim ravnovesjem, s tem, da se upošteva neopredmetena vrednost izvoza, ki temelji na strokovnem znanju in izkušnjah |
|
|
Kaj pa z razmerjem med prispevkom dela in kapitala v nacionalnem dohodku?
|
Če upoštevamo neopredmeteni kapital se prispevek kapitala v nacionalnem dohodku poveča in prispevek dela v nacionalnem dohodku se zmanjša.
|
|
|
Pojasnite dinamiko posameznih vrst oziroma komponent neopredmetenega kapitala v Veliki Britaniji v obdobju 1970-2004
|
- Investicije v oglaševanje in trženje so se v Veliki Britaniji v obdobju od 1970-2014 zelo malo spremenile
- Največje investicije so bile v organizacijski kapital - Investicije v programsko opremo so bile leta 1990 večje kakor leta 2004 - Strmo se je povečal delež investicij v znanstvene raziskave in razvoj in prav tako v neznanstvene raziskave |
|
|
Katera vrsta neopredmetenega kapitala se edina nahaja kot investicija v obstoječih nacionalnih računih?
|
Edino investicije v programsko opremo se štejejo kot investicija v obstoječih nacionalnih računih.
|
|
|
Pojasnite, zakaj tudi visokotehnološka podjetja, ki so praktično v celoti zasnovana na neopredmetenem kapitalu (kot npr. Apple) in pri kateri stroški dela niso ključnega pomena, selijo večino svoje proizvodnje v manj razvite države
|
Proizvodnja v državah v razvoju ni le cenejša, ampak jo odlikuje tudi večja fleksibilnost, marljivost delovne sile in njihova industrijska podkovanost. Znan je primer ko je Apple želel zamenjati plastičen zaslon za steklenega le par tednom pred lansiranjem novega iPhona na trg. Na Kitajskem so proizvodnjo v samo 96 urah prilagodili do te mere, da je proizvajala več kot 10000 prenovljenih iPhonov na dan. Take fleksibilnosti ne bi bilo mogoče doseči nikjer drugje
|
|
|
Zakaj v zadnjem desetletju selijo tja tudi razvojne aktivnosti in oblikovanje?
|
?? V zadnjem času se tja selijo tudi razvojne aktivnosti in oblikovanje, saj je ponudba dela na Kitajskem veliko večja. Ljudje so pripravljeni živeti tudi v slabših pogojih in niso zavezani k 8.urnemu delovnemu času. Aplle je ocenil, da bo za zbiranje 8700 inženirjev proizvodnje potreboval okoli 9 mesecev v ZDA, na Kitajskem pa so enko število zbrali v samo 15 dneh.
|
|
|
Kakšna podjetja danes največ zaposlujejo v razvitih državah in kako to vpliva na dohodke in obseg srednjega razreda?
|
Visokotehnološka podjetja v svoji matični državi visoko kvalificiran kader kot so inženirji in dizajnerji ter jim plačujejo visoke plače.
Ostale dele poslovnega procesa pa outsourcajo v države s cenejšo delovno silo, najpogosteje na Kitajsko. To posledično pomeni, da je zmanjšana številčnost srednjega sloja v matični državi kot tudi da je ogrožena njegova eksistenca. Prehajanje iz nižjega v srednji sloj je čedalje bolj oteženo, saj se proizvodnja seli na Kitajsko, številne delavce pa som zamenjali roboti ali drugi avtomatizirani stroji. |
|
|
Kako sodobna visokotehnološka multinacionalna podjetja (kot npr. Apple) vplivajo na zaposlenost domačega gospodarstva v primerjavi s tradicionalnimi industrijskimi giganti (kot npr. General Motors)?
|
- Tradicionalni industrijski giganti pri uvedbi lastnih delovnih mest sprožijo še potrebo po vrsti podpornih služb, kar je znano kot multiplikacija služb.
- V primeru industrijskih panog lahko multiplikator znaša več kot 5, medtem ko v storitvenem sektorju povečanje, recimo zdravstvenih delavcev, za 1000 rezultira v skupnem povečanju števila služb le za 1700. Multipplikator je v tem primeru mnogo manjši (1,7). |
|
|
Katere so značilnosti davka od dohodka pravnih oseb v Sloveniji?
|
- Osnova za izračun davka je dobiček
- . Splošna davčna stopnja se je postopoma zniževala iz 25% v letu 2006 na 17% v letu 2013 - Posebna davčna stopnja 0% velja za investicijske sklade - Stopnja za davčni odtegljaj od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji, je 15%. -olajšave |
|
|
Olajšave
|
Zakon omogoča uveljavljanje davčnih olajšav, vendar največ v višini davčne osnove, za naslednje namene:
• za vlaganja v raziskave in razvoj, • za vlaganje v opremo in v neopredmetena sredstva, • za zaposlovanje, • za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, • za donacije. |
|
|
Pojasnite dva ključna kanala vplivanja sprememb davka od dohodkov pravnih oseb na
investicije podjetij. |
- učinkovanje preko stroška kapitala (nižji davek, nižji strošek kapitala, višje investicije relevanten za podjetja brez omejitev za financiranje)
-učinkovanje preko denarnega toka oziroma efektivne povprečne davčne stopnje (znižanje davka pomeni da imajo višje notranje vire financiranja relevanten za podjetja z omejitvami za financiranje) |
|
|
Katere spremenljivke vključuje model korekcije napak, s katerim analiziramo vpliv sprememb davka od dohodkov pravnih oseb na investicije podjetij?
|
-investicije v opredmetena (in neopredmetena) osnovna sredstva (I)
-knjigovodska vrednost opredmetenih (in neopredmetenih) osnovnih sredstev (K) -Prihodki od prodaje oziroma proizvod (y) -Celoten denarni tok podjetja (CF) -Strošek kapitala (j=ucc) |
|
|
Vpliv spremembe davka od dohodkov pravnih oseb na investicije podjetij
|
-Investicijske olajšave v obravnavanem obdobju v RS niso vplivale na investicije podjetij preko stroška kapitala.
-Našli smo zgolj dokaze o učinku davkov na investicije podjetij, ki se udejanja preko denarnega toka, kar kaže na omejitve financiranja močno zadolženih slovenskih podjetij, vendar tudi ti rezultati niso statistično značilni v vseh modelskih specifikacijah (učinek so pokaže predvsem pri investicijah v opredmetena osnovna sredstva). |
|
|
kaj potrjujejo rezultati analiz sprememb vpliva olajšav na investicije?
|
Rezultati potrjujejo tako ugotovitve empirične analize davčnih spodbud, kot tudi ugotovitve predhodnih raziskav (Bole in Volčjak, 2003), da davek od dohodkov pravnih oseb ne vpliva na investicijsko dejavnost slovenskih podjetij
|
|
|
Neposreden učinek
|
Davek od dohodkov pravnih oseb v letih 2009 in 2010 se zmanjša za 70 mio EUR.
-Investicije v letih 2010 in 2011 se povečajo za 56 mio EUR. Ugotovimo da je izpad proračunskih prejemkov višji kot pa povečanje investicij iz tega naslova. |
|
|
Posreden učinek
|
-s simulacijskim modelom DDPO ne zajamemo posrednih učinkov, ki jih imata učinkovitost in uspešnost dodatnega investiranja podjetij na proizvodnjo, zaposlenost, dodano vrednost in druge ekonomske spremenljivke ter v končni fazi na dodatne davčne prihodke iz tega naslova (vključitev v model splošnega ravnovesja).
|
|
|
Naštejte in pojasnite dejavnike, ki so pomembni za investiranje in še posebej za neposredne tuje investicije
|
1. Draga delovna sila
2. Obširna birokracija 4. Plačilna nedisciplina 5. Neučinkovit sodni sistem 6. Tog trg delovne sile |
|
|
Kateri so motivi za vstop tujih investitorjev v Slovenijo?
|
Slovenija je za tuje investitorje nezanimiva. Podatki kažejo, da je imela Slovenija do leta 2007 rast neposrednih tujih investicij po letu 2007 pa je zaznati padec. Tuji investitorji se bolj odločajo predvsem za druge države srednje Evrope
|
|
|
Kako pomembne se vam zdijo davčne spodbude za investiranje v primerjavi z ostalimi dejavniki?
|
Davčne spodbude ne morajo nadomestiti ostalih negativnih plati. Edin način, da privabimo tuje investitorje je, da odpravimo nepravilnosti na področju dejavnikov, ki so za investicije najpomembnejši .
|
|
|
Kam se Slovenija uvršča po stopnji davka od dohodkov pravnih oseb v svetovnem merilu?
|
Davek na dohodek pravnih oseb v Sloveniji znaša 17%. S tem se Slovenija uvršča med države, v katerih je davek od dohodka pravnih oseb nizek.
|
|
|
Primerjajte in pojasnite razkorak med nominalno in efektivno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb v dveh zelo različnih državah v tem pogledu;Sloveniji in ZDA.
|
- . Razkorak med nominalno stopnjo v Sloveniji in v ZDA je 23 %.
- na efektivno davčno splošno vpliva višina olajšav in pa davčno izogibanje (davčne oaze - inverzija) |
|
|
Kam se Slovenija uvršča v svetovnem merilu po zadolženosti podjetij? Uporabite kazalnik, ki to ponazarja.
|
- Slovenska podjetja so v povprečju trikrat bolj zadolžena kot ameriška. Kazalnik ki se uporablja za merjenje je neto dolg/EBITDA
- Podjetja, vključena v ameriški indeks S & P 500, leta so 2007 imela razmerje med neto dolgom in EBITDA skoraj šest, kazalec je v letu 2012 le še 1,9 - V Sloveniji ta kazalnik znaša 3,6 za vsa slovenska podjetja oz. 6,7 let za neto zadolžena podjetje |
|
|
Umestite problem zadolženosti slovenskih podjetij v sklop ugotovitev o vplivu sprememb davka od dohodkov pravnih osebna investicije podjetij v Sloveniji v obdobju 2006-2010 prek dveh ključnih kanalov vplivanja
|
- Nižji strošek kapitala. Strošek kapitala se za zadolžena podjetja povečuje, saj so podjetja bolj tvegana in to povečuje obrestno mero, kar zmanjšuje investicije.
- Notranji viri financiranja. Podjetje večino virov nameni za plačevanje kreditov, kar zmanjšuje potencialne notranje vire financiranja in zmanjšuje investicije. |
|
|
Eden ključnih razlogov za nizek izplen davka od dohodkov pravnih oseb je izogibanje davku (angl. tax avoidance).
|
Tax avoidance oz. izogibanje davku je za razliko od tax evasion oz. utaja davkov legalno početje.
|
|
|
Pojasnite, kako pride do tega. Zakaj je to še posebej pogosto pri visokotehnoloških multinacionalnih podjetjih, kot sta npr. Apple in Google? (tax avoidance)
|
- double irish dutch sandwich
- možno v primeru plačil za izkorišanje patentov, ki so jih prenesli na ta podjetja |
|
|
Kateri dejavniki vplivajo na razkorak med nominalno in efektivno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb?
|
Efektivna oziroma dejanska davčna stopnja je stopnja, po kateri zavezanec dejansko plača davek državi.
-olajšave -oprostitve - širina davčne osnove |
|
|
V katerih dejavnostih je ta razkorak majhen in v katerih še posebej velik? Pojasnite, zakaj je temu tako.
|
v podjetjih z visoko dodano vrednostjo
- farmacija -biotehnologija - it tehnologija to je možno zaradi visokih olajšav, ki so namenjena v teh sektorjih ali pa zaradi velikega znanja pri davčnem izogibanju |
|
|
Medtem, ko so slovenska podjetja v zadnjih letih vse bolj zadolžena, podjetja v ZDA, Veliki Britaniji, Kanadi ali na Japonskem vse bolj kopičijo likvidna sredstva, čeprav se mnoga hkrati tudi zadolžujejo |
- Slovenska podjetja so trikrat bolj zadolžena kot v ZDA |
